Na Otoku so včeraj objavili »združeni pregled varnostne, obrambne, razvojne in zunanje politike«, ki ga je v parlamentu razlagal, hvalil in branil premier Boris Johnson. Sto strani dolg načrt sprememb, ki ga je vlada pripravljala leto dni, določa prioritete do leta 2030.

S prenovo zunanje politike naj bi se odzvala na izzive in priložnosti za Veliko Britanijo v bolj konkurenčnem svetu.

Največje presenečenje vsebuje odločitev o povečanju zalog jedrskega orožja, ki ga vlada opravičuje s spreminjanjem varnostnega okolja po letu 2010. Po načrtu iz leta 2010 se je namreč začelo zmanjševanje števila jedrskih konic, ki naj bi se postopoma nadaljevalo. Zmanjševanje naj bi se ustavilo pri sto osemdesetih. Zdaj naj bi jih imela 215, od tega 120 aktivnih. Pa se je Johnsonova vlada odločila za preobrat. Za povečanje. Do največ okoli 260 do sredine tega desetletja. Natančnega števila vlada namerno noče povedati, da bi, kot pravi, ohranila ugibanje nasprotnikov, obljublja pa, da bo ohranila »minimum uničevalske moči, potreben za to, da britansko jedrsko zastraševanje ostane kredibilno«.

Največja grožnja britanski varnosti je Rusija

Dokument za najbolj akutno grožnjo britanski varnosti razglaša Rusijo. Zapisali so tudi, da bo do leta 2030 kakšna teroristična skupina zelo verjetno sprožila uspešen kemični, biološki ali jedrski napad. Vse bolj »predsedniški« Boris Johnson bo na Downing Streetu 10 dobil tako imenovano situacijsko sobo, podobno tisti v Beli hiši, pa tudi nov protiteroristični operativni center, ki naj bi povečal hitrost odzivanja na teroristične incidente in napade.

Nova zavezništva in kitajski problem

Johnsonova vlada obljublja, da bo preoblikovala »zastarelo mednarodno ureditev, da bi izboljšala zaščito britanskih interesov in vrednot«. Skovala bo nova zavezništva in premaknila svoj fokus na indo-pacifiške države, ki jih vladni pregled razglaša za globalni motor gospodarske rasti. Med njimi našteva Indijo, Japonsko in Avstralijo. Del prenove zunanje politike naj bi bil tudi britansko »bolj sistemsko odzivanje na kitajski izziv«. Johnson je v parlamentu dejal, da se bo morala Velika Britanija po brexitu na novo naučiti umetnosti tekmovanja z državami z nasprotnimi vrednotami.

Pregled razglaša Kitajsko za največjo državno grožnjo britanski ekonomski varnosti. Kljub temu je med Johnsonovimi konservativci veliko kritike, češ, vlada ni bila dovolj jasna pri ugotavljanju izzivov, ki jih prinaša kitajski komunistični režim. Očitajo ji tudi, da ostaja premalo kritična do Kitajske, ko gre za človekove pravice. Vpliven poslanec Julian Lewis je opazil, da vlada v pregledu Kitajsko omenja kot partnerico. Poudaril je, da Johnsonova konservativna vlada ohranja osupljivo naivno politiko do Kitajske iz časa premierja Davida Camerona, ki se je zaganjala za kitajskimi naložbami na Otoku. Johnson mu je odgovoril, da je treba doseči ravnotežje. »Želimo si močnega trgovinskega partnerstva, vendar moramo biti jasnih oči in ostri, ko vidimo tveganje.«

Posebej je tudi poudaril, da bo Velika Britanija ostala neomajno zavezana obrambnemu zavezništvu Nato in ohranjanju miru in varnosti v Evropi. Vlada tudi napoveduje, da bo Velika Britanija do konca desetletja postala znanstvena in tehnološka supersila.