Ameriški zunanji in obrambni minister Antony Blinken in Lloyd Austin sta se na svojo prvo pot v tujino po začetku predsedovanja Joeja Bidna odpravila k pacifiškima zaveznicama Japonski in Južni Koreji. »Tu sva iz preprostega, a pomembnega razloga: da izpričava naše zavezništvo in ga razvijava,« je dejal Blinken ob prihodu v Tokio in dal vedeti, da bodo ZDA pomagale azijskim zaveznicam proti Kitajski.

V skupni izjavi so Blinken, Austin in njuna japonska kolega Tošimicu Motegi in Nobuo Iši obtožili Kitajsko, da s svojim vedenjem pomeni politično, gospodarsko, vojaško in tehnološko grožnjo obstoječi mednarodni ureditvi. Za Japonsko pa je zlasti pomembno, da so se v skupni izjavi zavezali, da obrambni sporazum vključuje tudi majhno otočje Senkaku, bogato z nafto, ki leži tik ob kitajski in tajvanski obali, a ga upravlja Japonska. Kitajske ladje obalne straže ob otočju pogosto preganjajo japonske ribiške ladje.

Severnokorejske grožnje

Pred današnjim prihodom v Južno Korejo se je Blinken zavzel za odpravo jedrskega orožja v Severni Koreji in povedal, da je nova vlada ameriška v zadnjih tednih zaman poskušala obnoviti dialog s to državo. Ni pa hotel komentirati svežih izjav iz Pjongjanga, da bodo njegov obisk v Seulu in sedanje ameriško-južnokorejske vojaške vaje poslabšali situacijo na Korejskem polotoku. Kim Yo Jong, 33-letna vplivna sestra severnokorejskega diktatorja Kim Jong Una, je namreč ob prihodu Blinkna in Austina na Japonsko izjavila, da se na ta način »smrad po smodniku« širi čez Pacifik. Beli hiši je zagrozila: »Če želite mirno spati v naslednjih štirih letih, potem ne povzročajte tega smradu že ob prvem koraku.«

Že prejšnji teden so se v okviru protikitajskega zavezništva Quad virtualno srečali ameriški predsednik Biden ter predsedniki vlad Avstralije, Indije in Japonske. Ker so vsi ti pogovori na začetku Bidnovega vodenja ZDA, novi predsednik temu sodelovanju pripisuje velik pomen. Že predsednik Barack Obama je težišče ameriške zunanje politike prenesel z Atlantika na Pacifik. Tudi zato, ker imajo ZDA intenzivnejše gospodarske stike z Azijo kot z Evropo. Kot ocenjuje francoski ekonomist Philippe Dessertine, bo sedanji 1900 milijard dolarjev vredni ameriški program gospodarskega okrevanja v Aziji povečal gospodarsko rast za več kot odstotek, v EU pa samo za 0,3 odstotka. Sploh bo v naslednjih letih Azija glavni vlečni konj svetovnega gospodarstva, tudi zato, ker je pandemija ni tako zelo prizadela.

Več pozornosti ZDA posvečajo čezpacifiškemu kot čezatlantskemu sodelovanju tudi zaradi krepitve Kitajske. Blinken in Austin sta tako pred poletom v Tokio v Washington Postu zapisala: »Če ne bomo odločno ukrepali in igrali vloge vodilne sile, bo to namesto nas storil Peking.« Za ZDA, ki so za zdaj vojaško močnejše, bi bilo predvsem nesprejemljivo, da ne bi bile več vodilne v svetu na tehnološkem področju. Kitajska pa veliko vlaga predvsem v umetno inteligenco, ki bi lahko čez 10 ali 20 let omogočila njeno svetovno premoč v gospodarstvu in na vojaškem področju.

Podvojen denar za vojsko na Pacifiku

Vendar je admiral Philip Davidson, ki je na čelu ameriškega poveljstva za Pacifik in Indijski ocean, pred nedavnim izjavil, da bi Kitajska lahko že čez šest let postala vojaško močnejša od ZDA. S tem bi se odprla možnost kitajske osvojitve Tajvana. V Tokiu zdaj ameriški obrambni minister Austin ni hotel povedati, ali ta nevarnost res obstaja.

Kongres je po izjavi admirala Davidsona podvojil milijarde za ameriško vojsko na Pacifiku, tudi za tisto na Japonskem in v Južni Koreji. V Pentagonu načrtujejo okrepitev obrambe oporišč z novimi radarskimi sistemi in večjo razpršenostjo ameriških sil po Pacifiku. Toda zelo malo pacifiških držav je pripravljenih omogočiti namestitev ameriških raket. Singapur na primer ne bi zdržal pritiska Kitajske. V Pentagonu pa upajo, da bo kitajska agresivnost prej ali slej prepričala azijske države, da bodo dovolile na svojih ozemljih ameriška vojaška oporišča. Računajo celo na Vietnam.