Stanje v zdraviliškem turizmu bi lahko primerjali s stanjem v celotni panogi in je izjemno težko. To so nepredstavljive razsežnosti. Pandemija je globoko zarezala v turistično gospodarstvo. Lani smo bili najprej zaprti dobre tri mesece, s 24. oktobrom pa je bilo delovanje turističnim družbam s sklepom vlade onemogočeno.
Kako so se v tem času organizirala zdravilišča?Že februarja lani, ko se je šele začelo kazati, kaj se dogaja z novim virusom, kako močan je in kako hitro se širi, smo imeli sestanek z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), na katerem smo se seznanili s potrebnimi ukrepi in potem s pomočjo NIJZ in v sodelovanju z URI Soča pripravili protokole za sprejem pacientov ter v nadaljevanju tudi gostov v naša zdravilišča. V spomladanskem delu so bila odprta samo tri zdravilišča, ki so sprejemala goste v tako imenovane negovalne oddelke. To so oddelki za najtežje paciente, ki so premeščeni neposredno iz bolnišnice ali pridejo na zdravljenje po določenem obdobju okrevanja od doma ter potrebujejo zdraviliško zdravljenje. Delovali smo samo v treh zdraviliščih, to so Dobrna, Laško in Šmarješke Toplice. Od jesenskega ponovnega zaprtja lahko zdravilišča sprejemajo le tiste paciente, ki jim je zdraviliško okrevanje plačal zavod za zdravstveno zavarovanje.
Kako je bilo v času splošnega zaprtja in prepovedi gibanja med občinami poskrbljeno zanje?Vsi, ki so bili napoteni v zdravilišča, so imeli možnost prehajanja med regijami, prišlo pa je do anomalije, ker to ne velja za njihove spremljevalce. Imamo primere, ko so pacienti zaradi svojih zdravstvenih težav vezani na nego in pomoč svojcev, vendar je tolmačenje tega odloka o prepovedi namestitev žal zadelo tudi te spremljevalce, ki si ne smejo sami plačati bivanja, kar je popolnoma nelogično. Na to smo opozorili tudi pristojne. Imamo na primer tudi otroke, ki so napoteni na zdravljenje, a jih starši ne smejo spremljati. Upam, da se to odpravi s PKP 9.
Na področju turizma delate že več kot 30 let. Lahko stanje, ki ga je prinesel novi koronavirus, primerjate s kakšnim podobnim obdobjem v preteklosti?Pravzaprav ne, čeprav smo razmišljali, da je to podobno kot leta 1991, v času desetdnevne vojne, ampak takrat so bili hoteli odprti. Imeli smo seveda izredno malo gostov, a so namestitveni objekti vsaj delovali, bilo je kar nekaj televizijskih ekip in poročevalcev. Česa takega, da bi bili z odlokom zaprti prav vsi namestitveni objekti, pa se ne spomnim. V turizmu sem začel delati leta 1986 kot vodnik po vsem svetu, ampak če bi bil takrat v Afriki in se srečeval z ebolo, bi mogoče veljalo podobno. Gre za nepredstavljivo situacijo in za preživetje turističnih združb, kajti tako dolgo obdobje brez delovanje je izredno težko.
Kljub zaprtju objektov tečejo stroški, ki jih bodo morali lastniki poravnati. Koliko časa, predvidevate, bosta trajala finančna sanacija in vse drugo, da se bo stanje v tem segmentu turizma vrnilo v stanje pred pandemijo?Finančno bi ocenil, da bodo potrebna vsaj tri, štiri leta, če ne celo več, da bomo sanirali to stanje. Ko pa na splošno govorimo o turizmu, bi rekel, da smo mi vseeno na boljšem, saj imamo zaposlene zdravniške ekipe, medicinsko osebje, ki se je bilo primorano že med pandemijo sproti učiti, kako organizirati delo, pripraviti hrano, urediti vse potrebno, če pride do stika z virusom. Imeli smo primer, da je k nam naravnost iz bolnišnice prišel okužen pacient, ki tega ni vedel. Morali smo poskrbeti za izolacijo, umakniti preostale paciente, na novo organizirati delo – vse to so izkušnje, iz katerih smo se naučili hitrega in premišljenega ter predvsem varnega ukrepanja. Ker se zavedamo, da bo ta virus še dolgo med nami, lahko poudarim, da bodo te izkušnje tudi naša prednost, ko se bodo odprle še druge kapacitete.
Imate kakšen zgleden primer iz tujine? Kako se z novo realnostjo srečujejo sosednje in druge evropske države, ki se ukvarjajo z zdraviliškim turizmom?Imamo stike s kolegi iz Nemčije, Švice in Avstrije. Osebno sodelujem pri skupini, ki deluje v okviru Global Wellness Institute, pri Svetovni organizaciji velnesa. Znotraj je skupina, ki je povezana s termalnimi vodami, imenuje se Hot springs initiative. Enkrat mesečno se slišimo s kolegi z vsega sveta, od Japonske, Nove Zelandije, Avstralije do evropskih držav, in si izmenjujemo izkušnje glede situacij v državah, kakšni so kje ukrepi. Prav ganljivo je bilo že pred mesecem dni poslušati, kako so se v Avstraliji in na Novi Zelandiji ponovno odprla zdravilišča. Dobili smo informacijo, da nameravajo zdravilišča 1. aprila odpreti tudi Avstrijci in nekaj takega si želimo tudi pri nas. Seveda pa si želimo, da bi nas pristojni o tem obvestili pravočasno, da se tudi mi ustrezno pripravimo. Za ponoven zagon zdravilišč je potrebno od dva do tri tedne. Treba bo obdelati vse vodne sisteme in vzorčenje vode. To so postopki, ki so tehnične narave in imajo svoje protokole. Tukaj apeliramo na odločevalce, da sprejmejo ukrepe vsaj z enomesečno dinamiko, da se mi lahko pripravimo in začnemo marketinške aktivnosti.
Koliko lahko k izboljšanju stanja na tem področju pripomore država in koliko domači gostje?Najprej je treba povedati, da je država delno prisluhnila turizmu. Ugotavljamo pa, da še vedno ne v celoti. Na to redno opozarjamo tudi v skupini glavnih stanovskih združenj, torej poleg združenj zdravilišč, tudi združenje hotelirjev, žičničarjev, industrija srečanj… Devet institucij nas je, ki tudi prek turistično-gostinske zbornice dajemo pobude. Nekaj od teh pobud je bilo uslišanih, vsekakor pa ne vse in tudi v tem trenutku ne zadosti. Mi apeliramo na to, da se preučijo fiksni stroški, med katere spada tudi nelogično in nerazumljivo, da moramo plačevati vodna nadomestila, koncesijo za rabo termalne vode, a hkrati smo zaprti. To so stvari, ki bi jih vlada morala spremeniti. Na ministrstvu za okolje so se že odzvali pozitivno. Predlagali smo tudi uvedbo interventnega zakona za turizem, vendar do njega očitno ne bo prišlo. Opozorili smo še, da je kar nekaj držav, ki so uvedle znižano davčno stopnjo za storitveno dejavnost turizma in s turizmom povezanih panog. Imamo konkretne podatke držav, ki so to naredile. Pri nas očitno ni pravega posluha za to. V državnem zboru bomo poslancem te stvari še dodatno pojasnili, kajti brez dodatne pomoči in brez jasnega cilja, kdaj lahko računamo z odprtjem, bo turizem potreboval še več časa za okrevanje. Nedvomno pa je nevarnost, da nekatere družbe v turizmu in gostinstvu ne bodo preživele. Na zavodu za zaposlovanje je bilo registriranih že več kot 13.000 nezaposlenih s področja turizma in nekateri kadri bodo za nas na žalost za vedno izgubljeni.
Kar pa zadeva domače goste, moram povedati, da smo jih imeli že v normalnem obdobju okoli petdeset odstotkov. Pri nas je domači gost neprecenljiv. To se je pokazalo tudi lani, ko se je ta delež pri določenih destinacijah povzpel celo na okoli 75 odstotkov. Lahko rečemo, da nas je to v lanskem letu reševalo, prav tako kot to, da že desetletja gradimo na domačem gostu, ga negujemo in cenimo ter ga bomo še naprej nagovarjali, ko bo mogoče.
Kdaj lahko realno pričakujemo ponovno odprtje zdravilišč in term? Lahko že za veliko noč?Prepričani smo, da bi bil čas velike noči primeren za odprtje. Že zdaj imamo pripravljeno tudi oglaševalsko kampanjo, s katero bomo najprej nagovorili tako domače kot tudi avstrijske goste, pri čemer bomo uporabili različne medije in orodja.
Kako bi domače goste ponovno navdušili za počitnice v slovenskih termah in naravnih zdraviliščih?Najprej želimo opozoriti na sprejete higienske ukrepe, zaščitne ukrepe in standarde, predvsem pa prepričati s tem, da smo varna destinacija. Ljudi želimo nagovoriti z različnimi programi. Zdaj bolj kot kadar koli prej potrebujejo sproščanje. Pripravili smo torej programe za sproščanje, za ponovno vzpostavitev ravnovesja, ki je pri večini porušeno, tudi psihosocialnega ravnovesja. V naravno okolje zaradi regeneracije bomo vabili tako posameznike kot pare in družine. Ne smemo pa tudi pozabiti na tiste, ki so preboleli koronavirus v najtežji obliki in imajo zaradi tega številne posledice. Pripravili smo postkovid programe, ki so namenjeni predvsem tistim, ki imajo težave s pljuči, srcem in utrujenostjo ter druge posledice. Pripravili smo še dodatne programe za dvig imunskega sistema, da bi bili še močnejši v boju proti virusom. Posamezna zdravilišča so tudi že nagovorila stalne stranke. Odzivi so pozitivni. Ne pričakujemo, da bomo takoj zapolnili kapacitete, upamo pa, da bo poletna sezona že živahnejša.
Kje boste letošnje počitnice preživeli vi?Imam že stalne destinacije v Sloveniji, ki jih obiščem s soprogo ali prijatelji. Otroci so že odrasli in si počitnice organizirajo po svoje. Letos med drugim načrtujem obisk doline Soče in Poti miru. Prav gotovo me boste srečali v katerem od naravnih zdravilišč. Med dopustom vedno naredim kombinacijo obiska Slovenije in tujine, tako da bom del preživel tudi na Hrvaškem, kjer imamo hiško na majhnem otoku.
