Po novem bodo svoj jedrski arzenal omejili na 260 bojnih konic. Doslej je bila ta omejitev na podlagi strateškega načrta iz leta 2010 postavljena pri 180 jedrskih konicah. Dvig te meje utemeljujejo z »vse bolj spreminjajočim se varnostnim okoljem« od leta 2010 naprej.

Nova britanska varnostna strategija napoveduje strateški premik Velike Britanije proti indo-pacifiškemu območju, ki ga opredeljujejo kot »motor rasti« v svetu. Kitajsko označujejo za »sistemski izziv«, Rusijo pa kot »najbolj akutno in neposredno grožnjo« Veliki Britaniji.

Kot je poudaril Johnson, se bodo »znova naučili umetnosti« tekmovanja z državami, ki imajo drugačne vrednote kot Velika Britanija in zahodni svet.

V tem smislu bo Združeno kraljestvo »aktivno nasprotovalo in se branilo pred celim spektrom groženj, ki izvirajo iz Rusije«, dokler se odnosi z Moskvo ne bodo popravili, piše v dokumentu, kot navaja BBC.

Gre za prvo prenovo britanske zunanje in varnostne politike po brexitu in največjo po koncu hladne vojne. Britanski premier Boris Johnson je ob njeni predstavitvi poudaril, da bo Velika Britanija še naprej odločna članica zveze Nato in da se bo z zavezniki in partnericami skupaj spopadala z izzivi varnosti v fizičnem in virtualnem svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Okrepili bodo tudi boj proti terorizmu. Vzpostavili bodo tudi nov center v ta namen, saj ocenjujejo, da je zelo verjetno, da bo na Otoku do konca tega desetletja prišlo do uspešnega kemičnega, biološkega ali jedrskega napada, še navaja BBC.