Kot so sporočili iz Pergama, zakonodaja in podzakonski akti v Sloveniji zlasti po zaslugi interventnih zakonov postajajo nepregledni in onemogočajo ali vsaj močno otežujejo posameznikom in pravnim osebam, da so celovito seznanjeni s svojim pravnim položajem. Predlog novega zakona o debirokratizaciji tako spreminja 16 veljavnih zakonov, kar je, kot so ocenili v sindikatu, ironično, glede na to, da naj bi prispeval k boljši preglednosti.

»Prav ta zakon nadaljuje slabo prakso interventnih zakonov, ki na nepregleden način urejajo ukrepe, ki jim je zato skrajno težko ali nemogoče slediti v smislu njihove (ne)veljavnosti,« so navedli in dodali, da dvomijo, da so takšne zakonodajne prakse skladne z ustavnim načelom pravne države, zato upajo, da bo prišlo do njihove ustavne presoje. Poleg tega pričakujejo, da bo predlog redno obravnavan na seji Ekonomsko-socialnega sveta.

Med vsebinskimi zadržki so izpostavili predlog uvedbe socialne kapice, ki mu nasprotujejo. Predlagana socialna kapica za plačilo prispevkov pri plači 6000 evrov bruto po njihovi oceni z debirokratizacijo nima popolnoma nikakršne zveze. »Gre za predlog, ki ruši solidarnost zlasti znotraj sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hkrati pa zaradi dodatnega bremena za pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki znaša okoli 100 milijonov evrov, slabi vzdržnost teh dveh blagajn socialnega zavarovanja,« so navedli.

V Pergamu so prepričani tudi, da nekateri predlogi prekomerno posegajo na področje zasebnosti posameznikov, zlasti z obveznostjo sporočanja podatkov o zasebnem elektronskem naslovu ter mobilni številki tudi v primeru krajših odsotnosti. Ocenjujejo, da omenjeni predlogi omogočajo zlorabe teh podatkov in nadzor nad državljani, hkrati pa tudi ostale določbe o vročanju po elektronski poti ne naslavljajo tveganj, do katerih prihaja pri elektronskem vročanju in so pomembne za pravno varnost državljanov.

Vlada je namreč prejšnji teden začela z obravnavo predloga zakona o debirokratizaciji, ki ga je pripravil strateški svet. Nasprotovanje so mu že izkazali tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer menijo, da socialna kapica ne bi razbremenila razvojnega kadra in ne bi imela večjih pozitivnih učinkov za posamezna podjetja, bi pa pomembno vplivala na prihodke blagajn socialnega zavarovanja. V gospodarstvu predlog podpirajo.