Peto največje gospodarstvo v Evropski uniji se je odpravilo na parlamentarne volitve. Prvič v nizozemski zgodovini je glasovanje zaradi epidemije koronavirusa razvlečeno na tri dni. Začelo se je včeraj, končalo pa se bo jutri. Kampanja je zaradi prepovedi javnih shodov potekala zgolj prek televizijskih soočenj.

Nov mandat se obeta aktualnemu premierju Marku Rutteju. Štiriinpetdesetletni šef desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo (VVD) utegne po desetih letih vodenja treh raznobarvnih nizozemskih vlad oblikovati še svojo četrto. Javnomnenjske raziskave namreč konservativnim liberalcem napovedujejo zmago. Če bo Rutte dejansko zmagal in ostal predsednik vlade, bo po jesenskem odhodu Angele Merkel z mesta nemške kanclerke postal evropski voditelj z drugim najdaljšim premierskim stažem za madžarskim Viktorjem Orbanom.

Pandemija dejavnik za petino volilcev

V 150-članskem parlamentu bi po zadnjih raziskavah javnega mnenja VVD dobila od 31 do 40 poslanskih sedežev, s čimer bi v najslabšem primeru ohranila sedanji rezultat, v najboljšem pa ga izboljšala za več kot pol ducata poslanskih mest. Napoved volilne zmage VVD nakazuje, da stranki ni škodovala med prebivalstvom sicer kontroverzna odločitev vlade, ko je po mesecih razmeroma ohlapnih omejitvenih ukrepov konec januarja zaradi pojava novih sevov koronavirusa uvedla policijsko uro. Zaradi tega je na Nizozemskem prihajalo tudi do demonstracij. Rutteju očitno ni škodoval niti januarski kolektivni odstop vlade zaradi afere z neutemeljenimi obtožbami uradnikov na račun 20.000 družin, da so med letoma 2013 in 2019 goljufale pri otroških dodatkih.

Čeprav je celotno volilno kampanjo večinoma posrkala prav pandemija, pa bo po podatkih analitičnega združenja političnih znanstvenikov Kieskompas zgolj za petino volilcev odziv vlade nanjo imel vpliv pri tokratni izbiri stranke na volilnem lističu. Rutteju so pri ohranjanju priljubljenosti med pandemijo pomagali njegovi pogosti javni nastopi, na katerih je razlagal ukrepe vlade, vendar je v minulih mesecih med prebivalstvom in podjetniki naraščalo tudi nezadovoljstvo zaradi zaprtih lokalov in restavracij. Hkrati je bil tokrat soočen z manjšo grožnjo nacionalističnega populista Geerta Wildersa, ki je Rutteju očital slab odziv na pandemijo in napake pri cepljenju prebivalstva.

Prvič po dveh desetletjih osrednja tema kampanje niso bila migracijska vprašanja. Presenetljivo se v volilni kampanji tudi niso pojavljale evropske teme, potem ko se je lani poleti Nizozemska z nasprotovanjem bolj obsežnemu evropskemu proračunu po odhodu Velike Britanije iz Unije postavila kot vodilna država tako imenovane varčne četverice. Vseeno lahko Wilders s svojo Stranko svobode (PVV) vnovič računa na mesto druge najmočnejše sile v državi. Po javnomnenjskih raziskavah naj bi prejel pol toliko poslanskih sedežev kot Ruttejeva VVD (med 19 in 24).

Želja za hitro sestavljanje vlade

Da bi Wilders sedel v naslednji vladi, pa je nemogoče. Rutte je že zavrnil možnost oblikovanja koalicije z njim, tudi preostale stranke levosredinskega političnega spektra si z njim ne predstavljajo koalicije. Povsem mogoče je, da se bo nadaljevala sedanja koalicija štirih strank (ob Ruttejevi VVD še liberalna D66, krščanskodemokratska CDA in kalvinistična stranka Krščanska unija). Možne koalicijske stranke so tudi socialdemokrati (PvdA) in Zeleni. Rutte si po volitvah želi hitro oblikovanje nove vlade, najraje pa bi videl dva koalicijska partnerja, s katerima bi načrtoval hitro gospodarsko okrevanje države po pandemiji.

Ali se mu bodo želje po hitrem oblikovanju koalicije izšle, je odvisno predvsem od volilnega rezultata. Ker je celotna država ena volilna enota, v parlament pa se uvrsti vsaka stranka, ki doseže več kot 0,67 odstotka glasov, se spet obeta številčna strankarska zastopanost v parlamentu in razdrobljenost volilnih glasov. V aktualnem sklicu parlamenta v njem sedi trinajst strank. Po prejšnjih volitvah pa so vlado sestavljali več kot 225 dni.