Najprej je takšno odločitev sprejela Nemčija, zatem Francija, nato Italija. Ob 19. uri je še Slovenija stopila v vrsto tistih držav, ki zaradi skrbi glede varnosti cepiva AstraZenece začasno zaustavljajo cepljenje. »Zaradi številnih dvomov o cepivu AstraZenece smo strokovno skupino prosili, da znova pretrese vse podrobnosti. Ugotovila je, da ni strokovnih zadržkov glede nadaljevanja cepljenja. Kljub temu iz previdnosti predlaga, da začasno ustavimo cepljenje z astrazeneco,« je sporočil Poklukar. Začasno ustavitev cepljenja je odredil »z namenom zagotavljanja maksimalne varnosti prebivalcev pri cepljenju«.
Vsi tisti, ki bi morali biti cepljeni jutri, bodo dobili nov termin oziroma bodo cepljeni, ko bodo na vrsti za cepljenje z drugim cepivom. Ministrova odločitev bo veljala vsaj do dokončne odločitve Evropske agencije za zdravila (EMA), ki bo v četrtek razpravljala o tem, ali je treba sprejeti kakšne nove varnostne ukrepe. Za zdaj ostaja njeno sporočilo nespremenjeno: »Prednosti cepiva pri preprečevanju bolezni covid-19 in z njo povezana tveganja hospitalizacije in smrti pretehtajo tveganja stranskih učinkov.«
Infektologinja Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, dopoldne še ni omenjala zaustavitve cepljenja. Poudarjala je, da se neželeni učinki pojavljajo po cepljenjih z vsemi tremi cepivi, a da gre za blage in pričakovane reakcije. »Tveganje, da pride do večjega neželenega učinka, je bistveno nižje, kot je tveganje, da zbolimo za covidom. Tudi tiste, ki imajo blago obliko covida, lahko pozneje doleti covidni sindrom, ki ni ravno blaga oblika bolezni. Lahko gre za prizadetost številnih organov. Tako da moramo upoštevati tudi to,« je dejala. Logarjeva je še sporočila, da je skupina podala pozitivno mnenje za uporabo cepiva AstraZenece tudi za starejše od 65 let.
Dnevno dogajanje je zatem odločitve pristojnih postavilo na glavo. Vse več držav, med njimi Nemčija, Francija in Italija, je namreč sklenilo začasno prekiniti cepljenje s cepivi AstraZenece. Ukrepali so zaradi preiskav, ali so posamezni primeri težav s krvnimi strdki in strjevanjem krvi povezani s cepljenjem. Za zdaj vzročno-posledična povezava ni dokazana. AstraZeneca si medtem prizadeva pomiriti svetovno javnost s sporočilom, da je podroben pregled podatkov o več kot 17 milijonih cepljenih osebah pokazal, da pojavnost hujših težav s strjevanjem krvi ni pogostejša kot v splošni (necepljeni) populaciji. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zagotavlja, da ni povezave med cepivom in povečanim tveganjem za razvoj krvnih strdkov.
