Tom Cruise je hollywoodski zvezdnik, na katerega pomislimo, kadar beseda nanese na tiste, ki spadajo med najbolj žilave. Najbolj trmaste. Vsaj tako lahko sklepamo na podlagi številnih informacij, izjav in zapisov tistih, ki so z njim v preteklosti sodelovali. Gre namreč za igralca, ki hoče vedno na vsak način vsaj veliko večino vratolomnih akcijskih posnetkov posneti sam, brez dvojnika kaskaderja, najsi gre za prosto plezanje na strmih pečinah ali po nebotičnikih ali za hitre avtomobilske vožnje na skrajnem robu zmogljivosti.
Tom Cruise je obenem tudi igralec, ki je v filmih, v katerih nastopa, skorajda po pravilu glavna zvezda. Zato je v bistvu toliko bolj zanimivo, da v enem njegovih najboljših filmov, to pa je drama Deževni človek iz leta 1988, ni glavna zvezda, saj ga je s predstavo za oskarja zasenčil Dustin Hoffman, niti film ne vsebuje kakšnih velikih kaskaderskih vložkov. Vseeno v njem Cruise v vlogi Charlieja Babbitta veliko časa preživi za volanom avtomobila, ki bi si po mnenju nekaterih oboževalcev celo zaslužil oskarja za stransko vlogo – legendarnega buicka raodmasterja letnik 1949.
Za film uporabljali dva
Tudi sicer se filmska zgodba ni izognila avtomobilom. Charlieja Babbitta namreč predstavijo kot uvoznika in prodajalca štirikolesnikov v Los Angelesu, ki ima težave z uvozom štirih lamborghinijev, za katere je že prejel plačilo, ko izve, da mu je umrl oče. Zato se odpravi v Cincinnati, v Ohio, na drugo stran ZDA, kjer izve, da mu je oče zapustil lepo ohranjenega kabrioletskega buicka, večino tri milijone dolarjev vrednega bogastva pa, kot se izkaže pozneje, njegovemu avtističnemu bratu, za katerega sploh ni vedel, Raymondu Babbittu (Hoffman). Da ne bi opisovali dobro znane filmske zgodbe – z omenjenim buickom se nato brata odpravita na pot do Los Angelesa, zato je v filmu avtomobil kar precej »v prvem planu«.
Buick roadmaster letnik 1949 je bil v filmu kremne barve, usnjena notranjost je bila rdeča, za snemanje pa so uporabljali dva primerka. Enega izključno v studiu in pozneje v promocijske namene, drugega pa so dodobra predelali, da je lahko prenesel težo kamer in snemalcev. Ta primerek je tudi tisti, ki je tako navdušil režiserja Barryja Levinsona, da ga je kmalu po koncu snemanja odkupil, zelo zanimiva pa je tudi njegova nadaljnja zgodba.
Znova med živimi
Avtomobil je tako kar nekaj časa miroval v Levinsonovi garaži njegove počitniške hiše v Connecticutu, dokler se ni odločil, da potrebuje osvežitev, saj bi drugače začel razpadati. Najprej se je prenove lotil nek lokalni avtomehanik, a ker Levinson ni bil zadovoljen z napredkom, se je obrnil na znanega restavratorja in voditelja televizijske oddaje Chasing Classic Cars (mimogrede, ta je v ZDA preživela že 16 sezon in 199 posamičnih epizod) Wayna Carinija. Ta je opravil izjemno delo in avto vrnil med žive, med drugim pa je moral povsem na novo zasnovati vzmetenje, ki je bilo zaradi omenjenih potreb snemanja ojačano in neuporabno.
Še eno naključje je hotelo, da je bil avtomobil že v osnovi nekaj posebnega tudi za omenjenega Carinija. Ker je tudi njegova hči Kimberly, podobno kot glavni junak filma Rain Man, avtistična in ima številne podobne vedenjske vzorce kot Raymond Babbitt, se je prenove lotil posebej zavzeto, Barry Levinson pa mu ga je tudi posodil za razstavo, na kateri so zbirali denar za dobrodelne ustanove, ki se ukvarjajo z avtizmom. »Ob tem sem Kimberly z avtom tudi zapeljal in, kdo ve, morda mi ga bo nekoč Levinson tudi pripravljen prodati,« je povedal Wayne Carini.