Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je minuli petek izrazila pričakovanje, da se bodo ministri danes dogovorili o tretjih državah, na katere se je treba osredotočiti v prizadevanjih za okrepitev vračanja nezakonitih migrantov.

Če te države ne bodo zagotovile zadostnega napredka, je Johanssonova pripravljena do poletja predlagati vizumske omejitve. V primeru dobrega sodelovanja pa boljše vizumske pogoje. Gre za pristop korenčka in palice, ki naj bi ga unija dorekla v okviru novega migracijskega pakta.

Po navedbah Evropske komisije je bilo leta 2019 v EU izdanih okoli 500.000 odločb o vrnitvi, dejansko pa se je vrnilo zgolj okoli 150.000 oseb.

Slovenija se strinja z okrepitvijo sodelovanja z južno soseščino, torej državami v severnem delu Afrike, pri čemer je treba uporabiti ne samo korenček, temveč tudi palico, je ob robu današnjega zasedanja povedal Hojs v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Prav tako Slovenija po ministrovih besedah podpira čimprejšnjo pripravo seznama držav, ki sodelujejo pri vračanju nezakonitih migrantov, in tistih, ki ne sodelujejo. Hojs tega ne pričakuje pred poletjem. Poudarja, da je treba pristop zaostriti, tako da se bodo države zavedale, da je treba sodelovati v dobrem in slabem.

S slovenskega vidika je minister izpostavil Maroko, Alžirijo in Pakistan. Pri tem je pozval k previdnosti, da ne bi dobri dvostranski odnosi posameznih držav ovirali pripravo seznama. Navedel je primer Španije in Maroka ter ocenil, da bo potrebnega precej truda, da bodo premostili sebične, dvostranske želje. V primeru Slovenije to po njegovih besedah ni problem, saj da "nismo z nobeno državo na tak način oženjeni".

Na vprašanje, koliko od migrantov iz omenjenih treh držav, ki pridejo v Slovenijo, se vrne v državo izvora, je minister odgovoril, da jih uspejo vrniti malo ali nič, pri čemer je izpostavil, da jih 80 odstotkov tistih, ki zaprosijo za azil, izgine, saj je njihov končni cilj drugje.

Minister je danes komentiral tudi pesimistične ocene, da dogovora o novem migracijskem paktu ne bo ne letos ne v prihodnjem letu. Dejal je, da se res precej ustavlja, da je podala pravna služba Sveta EU obsežne pripombe na pakt in da očitno ne bo Slovenija med svojim predsedovanjem trla tega oreha.

Slovenija tako po Hojsovih besedah ocenjuje, da je verjetno bolje, če se ta dosje za približno pet mesecev preseli na tehnično raven. Ob tem je ponovil željo Slovenije, da bi se čim prej dogovorili o krepitvi pristojnosti Evropskega azilnega podpornega urada (Easo), ki je del pakta.

Tako pri dosjeju azilnega urada kot na primer pri vračanju nezakonitih migrantov je po Hojsovem prepričanju mogoče doseči napredek prej, ki lahko potem zagotovi tudi preboj pri reševanju najtežjega vprašanja premeščanja migrantov.