Začetek nemškega volilnega leta je vladajočim krščanskim demokratom (CDU) prinesel sicer pričakovane slabe novice in razlog za skrbi. Na včerajšnjih volitvah v dveh zveznih deželah, ki so obveljale tudi za referendum o delu zvezne vlade pod taktirko poslavljajoče se kanclerke Angele Merkel, je CDU v obeh dosegla najslabši rezultat v zgodovini, sodeč po rezultatih vzporednih volitev televizij ZDF in ARD.

V deželi Baden - Württemberg so po rezultatih televizije ARD vnovič slavili Zeleni z 32,4 odstotka glasov ali 2,1 odstotne točke več kot pred štirimi leti. Njihov veljak Winfried Kretschmann bo tako še tretjič zapored premier te zvezne dežele, na čelo katere se je zavihtel ob jedrski nesreči v japonski Fukušimi leta 2011, zdaj pa slavil ob njeni deseti obletnici. »To je super začetek supervolilnega leta,« je dejal sopredsedujoči stranki Robert Habeck.

CDU, ki je bila nekdaj najmočnejša v tej zvezni deleži na skrajnem jugozahodu Nemčije z močno avtomobilsko industrijo, je dobila 23,6 odstotka glasov ali 3,4 odstotne točke manj kot leta 2016.

Na tretjem mestu so socialdemokrati (SPD) z 11,6 odstotka, na četrtem liberalci (FDP) z 10,4, na petem pa skrajno desna Alternativa za Nemčijo z 10,1 odstotka, ki je utrpela največji padec podpore, in sicer za pet odstotnih točk.

Zgled za zvezno koalicijo?

V zvezni deželi Porenje - Pfalško na zahodu države ob meji z Luksemburgom pa je slavila SPD s 36 odstotki glasov, kar je skoraj enak dosežek kot pred petimi leti, s čimer se nadaljuje njena tamkajšnja tri desetletja dolga vladavina. Predsednica te zvezne dežele bo tako še naprej Malu Dreyer.

Posebej zgovoren pa je tu rezultat CDU, ki je na drugem mestu dobila 26,8 odstotka glasov ali pet odstotnih točk manj kot na zadnjih volitvah, pri čemer je v anketah še prejšnji mesec vodila. Na tretjem mestu je AfD z 9,1 odstotka glasov in padcem za 3,5 odstotne točke, sledijo Zeleni z 8,2 odstotka.

V tej zvezni deželi je doslej vladala koalicija SPD, Zelenih in FDP in prav verjetno je, da bo tako tudi v prihodnje, zato se pri krščanskih demokratih bojijo, da bi ta naveza morda našla skupni jezik tudi na zvezni ravni, če bodo stranke na volitvah 26. septembra dosegle dobre rezultate. Na to je namignil tudi Olaf Scholz, kanclerski kandidat SPD. Po objavi včerajšnjih rezultatov je na vprašanje o morebitni zvezni vladi brez naveze CDU in njene sestrske bavarske Krščansko-socialne unije CSU dejal: »Marsikaj je mogoče.« SPD je trenutno v vladajoči veliki koaliciji prav s tema dvema strankama.

Po ocenah analitikov je k slabemu rezultatu CDU precej prispevala afera z domnevnim okoriščanjem njenih poslancev pri poslih z nakupi mask za zaščito pred novim koronavirusom, pa tudi nasploh ravnanje zvezne vlade, ki je po lanskih pohvalah zdaj tarča kritik tudi zaradi počasnega poteka cepljenja. »To ni bil dober volilni večer za CDU,« je dejal strankin generalni sekretar Paul Ziemiak.

Ker Merklova na jesenskih parlamentarnih volitvah ne bo več kandidirala, so to težave bolj za njenega naslednika na čelu CDU Armina Lascheta, četudi je na položaju šele dva meseca. Še vedno tudi ni jasno, kdo bo kanclerski kandidat naveze CDU/CSU. Včerajšnji rezultati dvigajo delnice Markusa Söderja, voditelja CSU, ki zveznega kanclerja ni imela še nikoli, in zmanjšujejo delnice Lascheta.