Voditelji ZDA, Indije, Avstralije in Japonske so včeraj vdihnili novo življenje medsebojnemu sodelovanju v 14 let starem in dolgo časa pozabljenem formatu, namenjenemu omejevanju ambicij Kitajske. Šlo je za sploh prvo (video)srečanje predsednika in premierjev teh štirih držav. Da se je to zgodilo že na začetku predsedovanja Joeja Bidna, ki se je doslej udeležil le enega uradnega mednarodnega srečanja (G7, tudi virtualno), kaže, da njegova vlada temu sodelovanju v prihodnosti pripisuje posebno težo, kar je potrdila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.

Trumpova poteza, ki je ostala

Format omenjenih štirih držav imenujejo Quad, kar je kratica za štiristranski (kvadrilateralni) varnostni dialog. Rodil se je leta 2007 na predlog takratnega japonskega premierja Šinza Abeja in bil konkretiziran s skupnimi vojaškimi vajami v regiji, obveljal pa za poskus omejevanja vpliva Kitajske, ki je formatu odkrito nasprotovala. Vendar so udeleženke potem iz različnih interesov postale bolj zadržane, najprej Avstralija s prihodom Kitajski bolj naklonjenega premierja Kevina Rudda leta 2007, pa potem tudi Indija in ZDA, ki so se izogibale tovrstnemu izzivanju Pekinga.

Na začetku predsedovanja Donalda Trumpa leta 2017 so format spet oživili in lani so v pomorskih vojaških vajah prvič sodelovale vse štiri države. K temu so pripomogle spremenjene razmere, Kitajska je mnogo močnejša, vsa četverica pa ima z njo dvostranske probleme. Avstralija je od lani tarča kitajskih trgovinskih ukrepov, potem ko se je zavzela za mednarodno preiskavo izbruha novega koronavirusa v Vuhanu, Indija se je s Kitajsko zapletla v več obmejnih konfliktov, ZDA Peking odkrito označujejo za največji geopolitični izziv, rivalska Japonska pa ima med drugim s Kitajsko ozemeljske spore v Vzhodnokitajskem morju. Peking je pod predsednikom Xi Jinpingom tudi vojaško vse podjetnejši in odločen, zlasti na morju, ter že izkorišča gospodarsko moč, kot kaže primer Avstralije.

Azijski Nato? Najbrž ne

Včerajšnje srečanje, na katerem je sodelovala tudi ameriška podpredsednica Kamala Harris, je bilo uradno prednostno namenjeno pandemiji in podnebnim spremembam, v uvodnih nagovorih, odprtih za javnost, pa ni nihče niti omenil Kitajske. Je pa bilo tako kasneje za zaprtimi vrati, japonski premier Jošigide Suga je denimo povedal, da je opozoril na »enostranske poskuse Kitajske, da spremeni status quo« v okoliških vodah. Tudi glavno sporočilo srečanja – spodbuda proizvodnji cepiva proti covidu-19 v Indiji, da bi do konca prihodnjega leta lahko zagotovili milijardo odmerkov državam jugovzhodne Azije in Pacifika – je poskus omejevanja kitajskega širjenja vpliva s ponujanjem svojega cepiva.

Prihodnost dialoga je zdaj predmet velikih ugibanj in premislekov. Biden pravi, da bo Quad »ključna arena sodelovanja v indo-pacifiški regiji«, ki ji njegova administracija posveča osrednjo pozornost. Obrambni in zunanji minister Lloyd Austin in Antony Blinken jutri odhajata na sploh prvi obisk kakšnega člana Bidnove vlade v tujino, in to na Japonsko in v Južno Korejo. Slednjo bosta verjetno skušala nagovoriti k približevanju Quadu, saj je Seul do njega zadržan tudi zaradi ocene, da lahko poveča napetosti s Kitajsko in s tem destabilizira regijo.

Nekateri Quad vidijo celo kot azijski Nato, kar je zelo malo verjetno. Avstralski premier Scott Morrison pravi, da »ne bo imel velike birokracije ali sekretariata, ampak bodo štirje voditelji in države sodelovali za mir, stabilnost in blaginjo v regiji«, pri čemer pa ni nepomembna vojaška dimenzija sodelovanja, tudi na skupnih vajah. Vloga in morebitna krepitev sodelovanja bo verjetno najbolj odvisna od odnosov s Kitajsko – večja bodo trgovinska ali druga zaostrovanja, več bo imel teže. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian pa je ob tem izrazil upanje, da sodelujoče države »ne bodo oblikovale zaprte in ekskluzivne klike«, ki »bi se usmerila proti ali spodkopavala interese katere koli tretje strani«.