V dveh velikih jugozahodnih nemških deželah bo približno petina vseh volilnih upravičencev v Nemčiji jutri odločala o tem, kdo bo v prihodnje krojil politiko v Stuttgartu in Mainzu. V Baden - Württembergu bo okrog 7,7 milijona volilnih upravičencev glasovalo o tem, ali bodo vodenje dežele še vedno zaupali 72-letnemu politiku Zelenih, Winfriedu Kretschmannu, ki je ministrski predsednik dežele že od leta 2011. Pod vtisom jedrske nesreče v japonski Fukušimi je tedaj postal prvi ministrski predsednik iz vrst Zelenih, ki je prevzel vodenje ene od nemških dežel. Sedaj, točno deset let po Fukušimi, se poteguje že za tretji mandat.

Da bo po vsej verjetnosti uspešen, kažejo zadnje javnomnenjske raziskave, ki jih je v četrtek objavila javna televizija ZDF in dosedanjemu ministrskemu predsedniku napovedujejo kar 34 odstotkov volilnih glasov, njegovi glavni protikandidatki Susanne Eisenmann iz vrst Krščanskodemokratske unije (CDU) pa 10 odstotkov manj. Glede na to, da Kretschmann že sedaj vlada v koaliciji s CDU, bi se mu ta izšla tudi po volitvah. Prav tako pa bi za večino zadostovali glasovi tako imenovane semaforske koalicije, torej skupaj s socialdemokrati, ki jim javnomnenjske raziskave napovedujejo 13 odstotkov glasov, in z liberalci, ki jih lahko pričakujejo 10 odstotkov.

V Porenju - Pfalškem je bolj tesno

Nekoliko manj predvidljiva je situacija v Porenju - Pfalškem, kjer je na čelu deželne vlade od leta 2013 ministrska predsednica Malu Dreyer iz vrst socialdemokratov. Javnomnenjske raziskave ji napovedujejo 33 odstotkov volilnih glasov, a ji je z 29 odstotki tesno za petami Christian Baldauf z volilnim sloganom, da je 30 let socialdemokracije na čelu te dežele dovolj. Omenjena javnomnenjska raziskava kandidatu CDU napoveduje 30 odstotkov glasov.

Malu Dreyer od leta 2016 vlada v koaliciji skupaj z liberalci in Zelenimi. Iz predvolilnih napovedi je razvidno, da bi ta vladna konstelacija lahko vodila deželo tudi v prihodnje, saj ankete Zelenim napovedujejo okrog 10 odstotkov glasov, liberalcem pa 6,5 odstotka. Še udobnejšo večino bi imela koalicija socialdemokratov in Krščanskodemokratske unije.

Afere z maskami odnašajo poslance in glasove

Slednja pa je pričakovala vse kaj drugega, kot ji kaže sedaj. Prve javnomnenjske raziskave so ji napovedovale, da bo Baldauf prehitel vladajočo socialdemokratko, a je afera okoli poslancev CDU v zveznem parlamentu, ki so služili s provizijami pri nabavi zaščitnih mask, pokvarila te in še mnoge načrte unije.

Sprva je šlo za dva poslanca. Nikolas Löbel, ki prihaja prav iz dežele Baden - Württemberg, je prek svojega podjetja posredoval pri nakupu zaščitnih mask in za to zaračunal kar 250.000 evrov provizije, ki jo je sprva celo označil za »običajno na trgu«. Drugi, Georg Nüßlein, je poslanec bavarske Krščanskosocialne unije (CSU), preiskujejo ga zaradi suma, da naj bi prek svojega svetovalnega podjetja za posredovanje državnih naročil proizvajalcu zaščitnih mask »zaslužil« okrog 600.000 evrov.

Po razkritju sta poslanca morala izstopiti iz svojih poslanskih skupin, vodstvo obeh strank pa je tudi zahtevalo, da morata takoj vrniti poslanska mandata, kar je Löbel že storil in hkrati izstopil iz stranke. Tudi Nüßlein je že izstopil iz stranke, vodstvo CSU pa zahteva, naj nemudoma vrne tudi svoj mandat in denar pokloni v dobrodelne namene.

Včeraj pa je mandat vrnil še en poslanec CDU, Mark Hauptmann, ki se spopada z očitki korupcije pri posredovanju ob nabavi zaščitnih mask za vsaj dve deželni okrožji. Hkrati so pod drobnogledom preiskovalcev številni mednarodni posli šefa vplivne skupine mladih poslancev. V stranki se zato širi strah, kdo vse iz njenih vrst je morda še sklepal neetične posle v času koronske krize, zato je od svojih poslancev zahtevala podpis izjave, da se s posli v epidemiji niso okoristili.