Jezikovna prijateljstva nastala v času pandemije

V času, ko so socialni stiki zaradi lockdowna postali redkost, je na ta način hotela združiti mlade, ki si želijo izboljšati svoje znanje francoskega jezika, in domačine, ki so v svojih domovih potrebovali družbo. Odkar izvajajo ta program dvotirne solidarnosti, so jih tako tujci kot starostniki zasuli s prijavami, da se povežejo v pare. Program krajšanja časa, učenja jezika in spodbujanja večje medgeneracijske povezanosti je postal prava uspešnica. Iz občasnih tedenskih pogovorov so se stkale močnejše vezi. Britanska študentka Isabel Cartwright se je denimo povezala z Martine iz Marseillea, ki se z Isabel pogovarja počasneje, tako da lahko študentka kar najbolje posrka vse nove besede. Nato so jo povezali še z upokojenko Marie-Christine. Isabel se je v zadnjih mesecih izurila v jeziku, hkrati pa se je s tedenskimi klici v Francijo v času lockdowna počutila tudi koristno. Učno-družabne ure so prerasle v prijateljstvo. Podobni občutki koristnosti prevevajo tudi 76-letno Marie-Josèphe Anduze-Faris, ki se je povezala s študenti iz Južne Koreje in jih celo učila francoskega slenga. Tudi za študentko Charlotte Wilson so stiki z upokojencem Philippom Simonom več kot le jezikovna učna ura. V svojih rednih tedenskih pogovorih diskutirata o literaturi, zgodovini in gledališču.