»Kar se je dogajalo v zadnjem letu, nima primerjave s katerim koli letom ali delom mandata doslej v zgodovini naše mlade države. Mogoče je ta čas delno možno primerjati z letom 1991 in s časom osamosvajanja. Vsaj glede izzivov, naporov in ukrepov, ki jih je morala ta vlada sprejeti,« je uvodno povedal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je dodal, da vlade niso sestavili po zaslugi naporov za rušenje prejšnje vlade, temveč je odstopila sama. Med drugim je namignil, da bi se znal resnični motiv Šarčevega odstopa skrivati prav v prihodu epidemije. Ob tem je izpostavil, da je inšpekcija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri pregledu pripravljenosti na morebitno epidemijo pred štirimi leti Sloveniji na večini področij dala slabe ocene. Zatrdil je še, da se na tem področju do nastopa njegove vlade, kljub jasnim navodilom WHO, ni zgodilo nič.
Janša bi uspešnost soočanja z epidemijo meril z gospodarskimi rezultati, število okužb in izgubljena življenja pa pometa pod preprogo
Povedal je še, da lahko uspešnost njegove vlade v spopadanju z epidemijo preverimo s primerjavo sprejetih protikoronskih paketov. Predvsem je izpostavil obsežnost področij, ki jih paketi obsegajo in v tem pogledu po njegovih ocenah presegajo pakete drugih držav. Visoko število mrtvih pa je poskušal relativizirati s ponesrečeno primerjavo deleža zbolelih za covid-19 in tistimi, ki so zaradi covid-19 nato tudi umrli. Povedal je, da je Slovenija po tej statistiki boljša od Nemčije. Po bolj relevantni statistiki števila mrtvih zaradi covid-19 na milijon prebivalcev pa je Slovenija s skupno 3926 smrtmi na neslavnem tretjem mestu, za Češko in Belgijo (če izvzamemo Gibraltar in San Marino, ki sta zaradi majhnosti števila prebivalstva kljub zgolj 93 oziroma 77 smrtim sicer na prvem in drugem mestu).
Zelo slabo nam kaže tudi pri skupnem številu okužb na prebivalstvo (95.715 na milijon prebivalcev oziroma več kot 199 tisoč okužb). Uradno sicer zasedamo šesto mesto, a so pred nami poleg Češke (3. mesto z 1.376.998 okužbami oziroma 128.418 na milijon prebivalcev) predvsem izredno majhne države, kot so San Marino (5. mesto s 4.096 okužbami in 33.980 prebivalci), Gibraltar (4. mesto s 4.259 okužbami in 33.684 prebivalci), Črna gora (2. mesto z 82.029 okužbami in 628.121 prebivalci) ter Andora (1. mesto z 11.130 okužbami in 77.351 prebivalci). Če bi upoštevali zgolj države z vsaj milijon prebivalci, bi bila Slovenija predvsem zaradi poraznega soočanja z epidemijo v drugem valu po številu skupnih okužb na prebivalstvo na neslavnem drugem mestu.
Janša se je v nagovoru sicer zahvalil slovenskemu zdravstvu za uspešno zdravljenje bolnikov s covid-19 in izrazil ponos, da Sloveniji niti v najhujših časih ni bilo treba bolnikov voziti v druge države. Ob tem pa povedal, da se je zdravstveni sektor odločil za izstop iz enotnega plačnega sistema in se bo posebej zanj zgradil nov sistem.
Tonin noče razdorov, a o vlogi vlade molčal
O dolgem trajanju drugega vala epidemije ter strogih zajezitvenih ukrepih, ki so posegli v mnoge pravice prebivalk in prebivalcev Slovenije, ni spregovoril. Je pa omenil, da je lanski BDP padel za 20 odstotkov manj od prvih napovedi, hkrati pa je bila manjša tudi rast brezposelnosti. Napovedal je, da bodo tudi s pomočjo evropskih sredstev v nadaljevanju pričeli popravljati stanje v slovenskem zdravstvu in na področju oskrbe starejših.
Med načrti vlade, ki se ne tičejo epidemije, je navedel predvsem sprejetje demografskega sklada, ki bo po njegovih besedah prinesel pregledno upravljanje državnega premoženja in »razgradnjo mrež, ki na negativen način vplivajo na procese v slovenski ekonomiji in tudi družbi«. V načrtih pa je tudi decentralizacija Slovenije.
Zdravko Počivalšek in Matej Tonin sta večinoma povzela Janševe besede glede smernic nadaljnjih ukrepov na področju gospodarstva, Tonin pa je ob tem še izpostavil, da je prioriteta njegove stranke zagotoviti vsem dostopno kvalitetno javno zdravstvo. Meni, da se to lahko doseže zgolj z vključitvijo vseh dostopnih kapacitet.
Tonin je tudi pozval k iskanju skupnih točk med slovenskimi političnimi strankami in sodelovanju namesto sejanja razdora. Apel je šel izključno opozicijskim strankam, o vlogi predstavnikov vlade pri sejanju razdora znotraj Slovenije ali twitter spopadih predsednika vlade s tujimi politiki in mediji ni spregovoril. Prav tako ni omenil načina delovanja koalicijskih partnerjev, ki ga je v svoji izjavi za javnost pred dnevi izpostavila evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak. V vladne pritiske na Slovensko tiskovno agencijo (STA) in želje po zamenjavi njenega direktorja Bojana Veselinoviča pa Tonin vidi »umetno ustvarjen konflikt«, ki še vedno traja, ker »nekomu koristi«.
DeSUS kljub prisotnosti Podgorška v vladi ostaja v opoziciji
Jože Podgoršek je naštel dosedanje ukrepe, ki so bili namenjeni kmetijstvu in upokojencem. Na tiskovni konferenci je sicer deloval kot minister iz kvote DeSUS, ki je vlado zapustila. Janša je povedal, da v Podgoršku vidi priložnost za neformalno vez s stranko DeSUS pri morebitnem nadaljnjem sodelovanju. Menjava na položaju ministra za kmetijstvo se mu ne zdi smiselna, dokler Podgoršek uživa Janševo in tudi DeSUS-ovo podporo.
Na Podgorškovo prisotnost na tiskovni konferenci so se medtem odzvali tudi v DeSUS. Pojasnili so, da je minister Podgoršek na novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade nastopil kot strokovnjak iz svojega področja in ne kot predstavnik stranke DeSUS. »Demokratična stranka upokojencev Slovenije je namreč skladno z odločitvijo Sveta stranke dne, 17. 12. 2020 izstopila iz Vlade,« so še zapisali. »Svet stranke DeSUS je na svoji seji dne, 10. 3. 2021 potrdil predlog Izvršnega odbora, da je stranka DeSUS zmerna opozicija in bo po svojih predstavnikih v Državnem zboru RS do konca mandata pri sprejemanju odločitev delovala v skladu s programskimi izhodišči stranke DeSUS in v duhu krepitve socialne in pravne države.«
