2895 za in nobeden proti: takšen je bil rezultat včerajšnjega glasovanja kitajskega ljudskega kongresa (parlamenta) v prid spremembam, ki bodo še omejile možnost prodemokratičnim politikom v Hongkongu kandidirati v tamkajšnji razširjeni 90-članski zakonodajni svet (doslej je imel 70 sedežev). Posebni volilni odbor, ki bo poslej štel 1500 članov, bo imel namreč pristojnost, da predlaga oziroma odobri kandidate za volitve v zakonodajni svet, pri čemer bodo morali biti ti »pravi kitajski domoljubi«, torej zvesti obstoječi ureditvi pod vodstvom komunistične partije. Tretjino članov zakonodajnega sveta pa bo imenoval kar sam volilni odbor. Kako bo vse skupaj videti v praksi, še ni čisto jasno, je pa bolj ali manj jasno, da se zapirajo vrata prodemokratičnim voditeljem, od katerih so mnogi že v tujini ali za zapahi.

Odločitev ni presenetljiva, saj ljudski kongres samo potrdi odločitve vlade, ki so se napovedovale že nekaj časa, odkar se je uradni Peking odločil korenito poseči v hongkonško ureditev po tamkajšnjem izbruhu velikih protestov leta 2019 in spremljajočega nasilja. Ureditev dveh sistemov v eni državi, kakršna je veljala po prehodu oblasti v Hongkongu z britanske na kitajsko leta 1997, se tako še naprej topi kljub zagotovilom, da bi morala veljati pol stoletja.

Ali bi se to zgodilo tudi brez omenjenih protestov, je težko reči. Je pa po mnenju analitikov razvidno, da hoče predsednik Xi Jinping, najmočnejši kitajski voditelj po Mao Zedongu, postopno zaokrožiti neomajno oblast Pekinga. To dokazuje tudi v Xinjiangu s prevzgojo kljub številnim poročilom o kršenju človekovih pravic tamkajšnjih muslimanskih Ujgurov (ZDA in Kanada ter Nizozemska so ravnanje Kitajske opredelile za genocid). Veliko vprašanje tudi ostaja, kaj bo s Tajvanom. Kitajska vojska se močno krepi, posebno mornarica, in ob zdajšnjem tempu razvoja lahko pride trenutek, ko se bo Peking postavil po robu ameriškemu vplivu v regiji in njegovi podpori Tajpeju. Ljudski kongres je sicer ponovil, da se zavzema za »miroljubno združitev« s Tajvanom, rdeča črta pa ostaja njegova morebitna razglasitev neodvisnosti. Xi je na kongresu tudi dejal, da se Kitajska sooča z negotovim in nestabilnimi razmerami, zato mora biti vojska ves čas v pripravljenosti, njen proračun pa se bo glede na lanskega povečal za 6,8 odstotka. Na kaj natančno je kitajski predsednik mislil, ni povedal. Je pa očitno, da sprememba ameriške administracije ni prinesla bistveno drugačnega pristopa do Pekinga.

Enotedensko zasedanje ljudskega kongresa je poskrbelo tudi za predstavitev gospodarskih napovedi. Vlada za letos napoveduje šestodstotno gospodarsko rast in proračunski primanjkljaj v višini 3,2 odstotka BDP. Za naslednjo petletko (2021–2025) napoveduje večjo odvisnost gospodarstva od domače potrošnje in povečanje vlaganj v raziskave, do leta 2060 pa ogljično nevtralnost. ba, agencije