Nedaleč od postojnske železniške postaje je v sredo v domači garaži zaradi eksplozije življenje izgubil 74-letni Postojnčan. Kaj je eksplodiralo, še ni povsem jasno, domnevajo pa, da bi lahko šlo za eksplozivno telo, narejeno doma iz delov orožja preteklih vojn.
Svojci so najprej slišali močan pok, nato pa v pritličju dvonadstropne družinske hiše naleteli na srhljiv prizor: ob razbitih steklih in poškodovanih vratih je na tleh garaže ležalo negibno telo Postojnčana. Ob klicu na pomoč so do domačije nad mestom prihiteli postojnski gasilci, policisti in reševalci, a zdravnik je lahko le potrdil, da moškemu ni več pomoči.
Po pripovedovanju domačinov je bil pokojni lovec, poznali so ga tudi kot zbiratelja vojnih ostalin. To je že druga tovrstna nesreča v letošnjem letu, januarja je v zaselku Voglarji na Trnovski planoti zaradi eksplozije francoske topovske granate življenje izgubil 64-letni Ivan P. Čeprav tokrat vzrok eksplozije še ni povsem pojasnjen, pa je šlo v obeh primerih za ljubiteljska zbiralca vojnih ostalin, obema se je nesreča zgodila v garaži. Policija ob tem znova opozarja, naj se ljudje v primeru najdbe neeksplodiranega nevarnega sredstva ne dotikajo, ampak naj takoj pokličejo pristojne službe.
Edina prava odločitev: klic na 112
Darko Zonjič kot poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi tokratne nesreče ne more komentirati, saj podrobnosti ne pozna, opozarja pa, da je vsakršno rokovanje z ubojnimi vojnimi ostalinami izjemno nevarno in neodgovorno početje. »Če na kaj takšnega naletimo, se tega ne dotikamo in ne premikamo, tudi ne razstavljamo, ampak nemudoma pokličemo na intervencijsko številko 112. S starostjo te stvari postajajo še bolj nevarne. V desetletjih, ko nekje ležijo, se poruši kemično razmerje polnila, prožilne mehanizme načne korozija, vzmeti popustijo, kar vse povečuje nevarnost eksplozije,« pojasni Zonjič in kot primer opiše nedavno najdbo 58 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev na hribu Škabrijel nad Novo Gorico. »Kar 24 kosov je bilo v tako slabem stanju in tako nevarnih za vsakršen premik, da smo jih morali uničiti na kraju samem,« pove.
Nesreče se dogajajo zbirateljem
Dosedanje izkušnje kažejo, da so nesreče med naključnimi najditelji neeksplodiranih ubojnih sredstev sila redke, skoraj vedno se zgodijo bolj ali manj pooblaščenim zbirateljem. Na Upravi RS za zaščito in reševanje so do leta 2017 vsako leto obravnavali vsaj eno tovrstno smrtno nesrečo, do letos so nato sledila štiri leta zatišja. Zonjič zbirateljem svetuje povsem enako kot ostalim, torej distanco in prijavo na interventno številko. »S premikanjem in prevozom najdbe ogrožajo sebe in druge, hranjenje polnih neeksplodiranih ubojnih sredstev doma pa je že samo po sebi kaznivo dejanje,« poudarja.
David Erik Pipan, predsednik Društva soška fronta, ki združuje zbiratelje vojnih ostalin, je že ob januarski tragični nesreči povedal, da člane redno na vseh srečanjih izobražujejo in ozaveščajo, kako ravnati ob najdbi. »Vedo, da morajo najdbo prijaviti, če pa se član loti razstavljanja bombe oziroma poskuša sam deaktivirati najdene bombe in granate, se to šteje za hujši disciplinski prekršek. Takšno početje je nevarno zanj in za druge,« podobno kot pirotehnik svari tudi Pipan. Glede na to, da je na terenu ostalin še toliko, da takšnim in drugačnim zbiralcem dela ne bo zmanjkalo še naslednjih sto let in več, pa se kljub opozorilom ne slepi, da bi bilo vse nesreče mogoče preprečiti. In da bo kljub obilici drugega gradiva, ki ga je mogoče zbirati v povezavi z vojnama, nekatere še vedno privlačilo orožje.
