Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna je spravila pod streho svoj prvi veliki zakonodajni paket. Po senatu je včeraj tudi predstavniški dom kongresa po strogo strankarskih linijah potrdil velikanski, 1900 milijard dolarjev vreden zakon o pomoči prebivalstvu, podjetjem in zveznim državam v času epidemije, ki se ga je prijelo ime Ameriški načrt rešitve. Zakon zdaj čaka samo še na Bidnov podpis, kar se bo zgodilo jutri, nato pa naj bi prvi Američani v nekaj dneh začeli prejemati različne oblike predvsem denarne pomoči.

Tako bo vsako gospodinjstvo z manj kot 160.000 dolarji letnih prihodkov prejelo po 1400 dolarjev za vsakega člana in vzdrževanega člana, štiričlanska družina torej 5600 dolarjev. Vsak posameznik pa bo 1400 dolarjev prejel, če ima letne prihodke pod 80.000 dolarji. Po ocenah bo do te pomoči upravičenih 90 odstotkov prebivalcev.

Brezposelnim zakon prinaša 300 dolarjev tedenske pomoči do začetka septembra. Prinaša tudi dodatne davčne olajšave za otroke, pomoč tistim z nizkimi prejemki, ki so se znašli v težavah pri plačevanju najemnin ali stanovanjskih kreditov, za sedmino višje zneske bonov za hrano, pomoč majhnim podjetjem in tudi večjim (denimo zaposlenim v letalski industriji) ter zveznim državam, tudi za pripravo šol na pouk v epidemičnih razmerah. »Ta zakon daje hrbtenici tega naroda – delavcem v prvih bojnih vrstah, delovnim ljudem, ki so zgradili to državo in jo poganjajo – priložnost, da se borijo naprej,« je po potrditvi zakona v izjavi zapisal Biden.

Politične fronte se niso premaknile

Potrditev zakona sicer ni potekala povsem po upih vlade. Biden je med kampanjo napovedoval premoščanje politične razklanosti, ki se ni udejanjila, prav nasprotno. Včeraj je v predstavniškem domu za zakon glasovalo 220 poslancev in vsi so bili samo demokratski. Proti pa jih je bilo 211 – vsi republikanski in en demokrat. Enaka je bila razklanost v senatu.

Republikanci so tako ohranili enotno fronto proti Bidnu kljub razpokam v stranki med strujo bivšega predsednika Trumpa in tisto, ki bi rada videla izstop iz njegove sence. Enotni pa so ostali tudi demokrati, kljub temu da je v postopku, s katerim so se izognili republikanski obstrukciji v senatu, moralo iz zakona določilo o dvigu minimalne plače s sedanjih 7,25 dolarja na 15 dolarjev na uro, kar sicer zagovarja večina, ne pa vse članstvo stranke v kongresu.

Javni dolg raste, a napoveduje se še infrastrukturni paket

S sprejemom paketa pomoči ob epidemiji covida-19 je Bidnova vlada izpolnila svojo veliko predvolilno obljubo. Gre sicer za že tretji takšen paket v ZDA, dva sta bila sprejeta pod Trumpovo vlado. Vsi trije skupaj so vredni 5000 milijard dolarjev (4200 milijard evrov), kar je več kot 15.000 dolarjev na prebivalca. S tem se povečuje javni dolg. Zaradi sedanjega paketa bo po ocenah nevladne organizacije Odbor za odgovoren zvezni proračun do leta 2031 narasel namesto na doslej predvidenih 107 odstotkov BDP na 114 odstotkov BDP. Vendar tega tega nihče posebej ne izpostavlja. Demokrati nimajo težav z javno porabo, republikanci pa za zdaj tudi ne, saj je javni dolg skokovito narasel prav pod Trumpom.

S tem paketom pa Bidnovih načrtov velike javne porabe ni konec. Naslednji veliki paket, ki ga ima v mislih, je infrastrukturni. Da je ta potreben, se načeloma že dolgo strinjajo mnogi politiki v obeh strankah, saj so ameriške ceste, železnice, mostovi, pristanišča ter vodni, kanalizacijski, energetski, komunikacijski in drugi sistemi potrebni obnove ali posodobitve. Zamislil si ga je tudi že Donald Trump, vendar ga ni izpeljal. Biden je med kampanjo govoril o potrebi, da se v infrastrukturo vloži 2000 milijard dolarjev.