Sama proizvodnja izdelkov in storitev pa je bila precej nižja, kar se vidi iz precejšnjega padca trgovine, DDV, uvoza in investicij. Očitno je, da gospodarske dejavnosti ni bilo toliko in da je BDP napihnjen s subvencijami. To se delno kaže v rasti cen posameznih izdelkov, ki so jih ljudje zdaj kupovali, denar za to pa je prišel z zadolževanjem države v tujini. Ta dolg, ki zdaj nastaja, je posledica deficita v proračunu.

Zdaj niso tako zadolžena podjetja in gospodinjstva, kar je razumljivo v teh časih, ko je vse obstalo in vlada negotovost. Je pa zdaj zadolžena država, ki je raje dajala podporo, kot da bi skušala zagnati gospodarstvo. Tudi druge države se zdaj zadolžujejo in delijo denar, saj je to nujno, pa še ljudem je všeč in se politikom to izplača pri priljubljenosti. S to zadolžitvijo v tujini se umetno vzdržuje BDP, ki ni pokrit v proizvodih in storitvah, saj ni deloval del gospodarstva, od letališč do gostiln in smučišč. Denar, ki so ga ljudje dobili za čakanje na domu, je preprečil še večjo krizo, saj bi se brez tega ustavili še njihovi nakupi in s tem še druga proizvodnja, zato je bil to smiselno uporabljen denar. Nima pa smisla, da bi se vlada preveč hvalila, kako uspešno je ustavila padec BDP, ker je šlo le za povečano zadolžitev, ki jo bo treba vračati. Nedeljski dnevnik