Dvajset celovečernih dokumentarcev ter peščica kratkih filmov na letošnjem 23. festivalu dokumentarnega filma (FDF) bo govorilo o aktualnih rečeh doma in po svetu. Ob retrospektivi Matjaža Ivanišina, »čigar filmi so majhne, iskrene, brezčasne mojstrovine o dinamiki med ljudmi, različnih folklorah, kulturah in običajih«, kot izpostavlja vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek, bo eden od festivalskih kontekstov tudi trdoglava pandemija s kitajsko-ameriškim dokumentarcem 76 dni, še enem o izbruhu koronavirusa v Vuhanu; »preostali filmi se bodo gibali med filozofskimi razmišljanji, igrivimi in deloma insceniranimi dokudramami, vse do spolnih zlorab ter spletnih prevar. Odprla se bodo tudi vprašanja spolne identitete, različnih političnih nazorov in represije.«
Pet filmov v boj za nagrado
»Tekmovalni sklop« bo prevpraševal akutne probleme sodobnega sveta, od pravic manjšin, delavskih migrantov, političnih azilantov do ekoloških tematik ter verskega fundamentalizma. Zadnji dokumentarec Johna Gianvita z naslovom Nasmeh Helen Keller govori o nekoliko pozabljeni ameriški aktivistki, »ki je svojo radikalno politično držo uveljavila že pred prvo svetovno vojno, in navkljub svojemu hendikepu, bila je gluha in slepa, je bila vse do 60. let zelo močan glas in spodbuda civilnim gibanjem za pravičnost,« pravi Popek.
Primer spolne zlorabe nemške režiserke Alison Kuhn pripoveduje zgodbe petih umetnic, ki so bile znotraj ustvarjalnega procesa nadlegovane, medtem ko je Nemesis švicarskega režiserja Thomasa Imbacha »vizualno silovita simfonija velemesta oziroma operetna bravura«. Režiser je videodokument o podiranju stare železniške postaje in gradnji zapora s policijsko postajo več let snemal z balkona svojega stanovanja v Zürichu. Film Acasa, moj dom je po mnenju Popka izjemen prvenec romunskega režiserja Raduja Ciorniciucuja, ki zna postati velik hit različnih festivalov po svetu, opisuje pa devetčlansko romsko družino, ki živi na robu romunske prestolnice, v največjem naravnem rezervatu sredi mesta v Evropi.
Punčka v režiji Francoza Sebastiena Lifshitza govori zgodbo osemletnega Sashe, ki je deklica, rojena v fantovskem telesu, in sicer kako transspolnost vpliva nanj in družino. Partner festivala Amnesty International Slovenije bo enemu od petih filmov v tekmovalnem sklopu podelil nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic. V žiriji so Nataša Bučar, Dragan Barbutovski in Ketty Nivyabandi.
Odsev sodobnosti
V festivalskem sklopu »Aktualni, družbenokritični« bodo dokumentarci, ki se v marsičem navezujejo na filme iz tekmovalnega sklopa, zaradi izdatnejšega produkcijskega vložka pa prinašajo večje, medijsko bolj izpostavljene zgodbe. Denimo Neprebojen režiserja Todda Chandlerja slikovito prikazuje vse absurde s strelnim orožjem obsedene ameriške družbe. Češki dokumentarec Ujete v medmrežju (režija Barbora Chalupová in Vít Klusák) govori o spletnem nadlegovanju najstnic in najstnikov; režiserja prav za dokumentarec angažirata odrasle ženske, da si ustvarijo lažne profile deklic, prek katerih bi se razkrilo nadlegovalce.
Disident režiserja Bryana Fogla je visokoproračunski ameriški dokumentarec o umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija oktobra 2018. Popek ta prvovrsten politični triler primerja s filmom CitizenFour (2014). Na ogled bo tudi Nokturno, zadnji film zelo vidnega italijanskega dokumentarista Gianfranca Rosija, ki osupljivo opisuje življenje malega človeka na vojnem območju med Irakom, Kurdistanom, Libanonom in Sirijo.
Nizozemski dokumentarec Ko plime obmolknejo režiserja Pietra Rima de Kroona, ki bo prikazan v sekciji »Intimni in globalni portreti«, je vizualno fascinanten portret obalnega območja Waddenskega morja, kjer najdemo največje mokrišče z razgibanim plimovanjem na svetu. V festivalskem sklopu »Miti, ikone, mediji« pa je Popek posebej izpostavil film Vrnitev domov: Marina Abramović in njeni otroci; ko se je umetnica leta 2019 vrnila v rodni Beograd, da bi pripravila pregledno razstavo Čistilec, je ob tem nastal dokumentarec v režiji Borisa Miljkovića.