Odbor DZ za gospodarstvo je na današnji seji vladi priporočil, naj takoj, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale, primarno omogoči odpiranje turizma in gostinstva. Ob tem pa naj si še naprej prizadeva za zagotavljanje dodatne pomoči panogi, preuči primere dobrih praks odpiranja turistične in gostinske dejavnosti v drugih državah EU in sprejme primerljive in strokovno utemeljene ukrepe na tem področju.

Gospodarskemu ministrstvu je odbor priporočil, naj si prizadeva za bolj enoten in predvidljiv režim prehajanja notranjih in zunanjih meja EU. Ministrstvo in službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa je pozval, da pospeši aktivnosti za izvedbo 36,2 milijona evrov vrednega drugega javnega poziva za sofinanciranje obratovalnih stroškov mikro, malih in srednjih podjetij v gostinstvu in turizmu. Po predlogu LMŠ je odbor na vlado naslovil tudi priporočilo, naj podjetjem, ki so bila od 13. marca 2020 zaprta, omogoči pomoč v obliki enkratnega nadomestila izpada prihodka z upoštevanjem obdobja zaprtja dejavnosti in naj prouči možnost subvencioniranja izplačila regresa tistim subjektom, ki ne smejo opravljati dejavnosti.

Predstavniki delodajalcev so ob tem pozvali vlado k bolj ciljanim ukrepom v devetem protikoronskem zakonu. Prepričani so, da je treba spremeniti pogoje, saj je veliko subjektov ostalo brez pomoči. Med drugim predlagajo znižanje DDV za panogo, 100-odstotno nadomestilo plače za čakanje na delo, višji delež kritja stroškov, spodbudo v višini petih odstotkov predlanskega prometa, podaljšanje moratorija na odplačilo posojil še za 12 mesecev in razširitev veljavnosti turističnih bonov na druge segmente, ne le na nastanitev. Predvsem pa bi želeli vnaprej vedeti, na katere ukrepe lahko računajo in kako dolgo ter okvirno kdaj se bodo odprle nastanitve, da lahko pripravijo objekte in lahko začnejo s trženjem, predvsem v tujini.

Odbor je na predlog sklepa koalicije sicer ugotovil, da so turistični boni odločilno prispevali k reševanju lanskoletne turistične sezone z bistvenim povečanjem domače turistične potrošnje ter da so bili doslej sprejeti ukrepi za pomoč gostinstvu in turizmu učinkoviti in pravočasni ter da so pomembno prispevali k ohranitvi delovnih mest in preprečili množična odpuščanja v teh dveh panogah, ki ju je epidemija najbolj prizadela.

»Ali se 'hecate'?« pa je bil večkrat ponovljen odziv iz opozicije. Če bi bila pomoč gostinstvu in turizmu učinkovita in pravočasna panoga ne bi bila v takšnih težavah, so opozorili koalicijo in vlado.

Letos za turizem več kot 320 milijonov evrov

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je spomnil, da je država doslej sprejela že osem protikoronskh svežnjev ukrepov, v katerih je bilo lani za dejavnost gostinstva in turizma skupaj namenjenih preko 312 milijonov evrov nepovratnih pomoči. »Predvidevamo, da bomo z doslej sprejetimi ukrepi letos turističnemu gospodarstvu namenili več kot 320 milijonov evrov nepovratnih pomoči,« je dejal Zajc in pri tem izpostavil turistične vavčerje, kjer so podaljšali rok za koriščenje do konca tega leta. Od skupne vrednosti turističnih bonov v višini 337 milijonov evrov je bilo sicer doslej unovčenih 935 tisoč bonov v vrednosti 128 milijonov evrov.

Po Zajčevih besedah bomo o začetku okrevanju turizma lahko govorili šele, ko se bodo sprostili omejitveni ukrepi in bo spet stekel mednarodni promet. »Do takrat pa moramo ohraniti čim več delovnih mest in zagotoviti ugodne pogoje za ponoven zagon panoge,« je opozoril državni sekretar. Kot je dejal, je ministrstvo za gospodarstvo v ta namen pripravilo javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v višini 10 milijonov evrov, ki ga je objavila agencija Spirit, v pripravi pa je še en poziv v vrednosti 36 milijonov evrov. Za premostitev likvidnostnih težav je tik pred zaključkom priprave paket pomoči Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki bo malim in srednjim podjetjem ponudil brezobrestne kredite v višini 90 milijonov evrov in bo vključeval tudi kredite za turistične agencije. Zajc je ob tem opozoril tudi na javni razpis v višini petih milijonov evrov, ki so ga objavili v okviru državnih subvencij za ponovno vzpostavitev letalskih povezav v Sloveniji.

V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je za slovenski turizem predvidenih 99 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev. V tem načrtu so po Zajčevih besedah osrednjo pozornost namenili vlaganjem v nastanitvene kapacitete višje dodane vrednosti ter v javno turistično infrastrukturo. »Poudarek je oblikovanju zelene turistične ponudbe in digitalizaciji. Prav tako bo velika pozornost namenjena dvigu kompetenc zaposlenih v turizmu in gostinstvu ter upravljanju s kadri,« je pojasnil Zajc.

Zajc: Odpiranje lokalov bo postopno

Na pobudo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in opozicije za odprtje dejavnosti, je Zajc odgovoril, da ima Slovenija slabšo epidemiološko sliko od večine držav v okolici, zato bi bilo v kratkem težko sprostiti obratovanje gostinskih lokalov v celoti. »Upam, da se bo poskusno odprtje gostinskih obratov v posavski regiji in jugovzhodni Sloveniji izkazalo za dobro rešitev in da bomo lahko v rumeni fazi omejitve v gostinstvu nadalje sproščali,« je dodal.

Čeprav je zaradi zelo spremenljivih epidemioloških razmer težko napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih, pa bo odpiranje po Zajčevih besedah zagotovo potekalo postopoma. »Kot zdaj kaže, bomo najprej omogočili strežbo na gostinskih vrtovih in terasah, šele nato pa bo postopno dovoljeno tudi obratovanje v notranjosti lokalov in obratovanje manjših nastanitvenih obratov,« je dejal Zajc.

Okrevanje naj bi trajalo kar pet let

Državni sekretar je ob tem opozoril, da je koronakriza najbolj prizadela prav turistično gospodarstvo, pri čemer so tudi obeti za naprej negotovi. »Pričetek cepljenja je prinesel nekaj optimizma, a okrevanje bo dolgotrajno in bo lahko trajalo tudi do pet let,« je dejal.

Po rekordnem letu 2019, v katerem je skupni prispevek turizma znašal kar 5,7 milijarde evrov ali skoraj 13 odstotkov slovenskega BDP, je lani pandemija novega koronavirusa turistično panogo po Zajčevih besedah prestavila za 10 let nazaj. Število turističnih prihodov se je glede na leto 2019 zmanjšalo za 51 odstotkov manj, prenočitev pa za 42 odstotkov, pri čemer je število tujih turistov upadlo za kar 74 odstotkov.

»Prve analize kažejo da je bilo v panogi zaradi epidemije v izgubljenih med 15 in 30 odstotkov delovnih mest,« je opozoril Zajc. Po podatkih državnega statističnega urada (SURS) se je število zaposlenih v turizmu in gostinstvu od konca leta 2019 do konca lanskega leta zmanjšalo s 57.734 na 51.329 oziroma za 6405 oseb; od tega je bilo kar 80 odstotkov izgube delovnih mest v gostinstvu. Število brezposelnih v panogi pa se je po podatkih zavoda za zaposlovanje v tem času povečalo za 4441 oseb, kar je, kot je opozoril Zajc, na srečo vendarle precej manj od nekaterih napovedi, ki so govorile o dodatnih 12.000 do 17.000 brezposelnih.

Državni sekretar pričakuje, da bo koronakriza spremenila vedenje turistov in njihove vrednote, manj naj bi bilo množičnega in več »personaliziranega butičnega turizma«, s poudarkom na varnosti in zdravju. V tem vidi veliko priložnost za Slovenijo, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja kot zelena, varna in trajnostna turistična destinacija za individualna doživetja.