Značilna podoba številnih gorenjskih vasi se v zadnjih desetletjih zaradi spremenjenih vzorcev gradnje v veliki meri izgublja, zato je treba dejavno pristopiti k ohranjanju značilnosti arhitekturne in krajinske podobe z namenom izboljšanja kvalitete bivanja domačinov, ohranjanja kulturne dediščine in priložnosti za razvoj turizma, so prepričani partnerji projekta Arhitektura gorenjskih vasi.
Za ohranitev zaščitene arhitekturne dediščine in trajnostni razvoj vasi so v okviru projekta, ki se je začel avgusta 2018, izvedli vrsto aktivnosti. Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja je za projekt Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica, ki ga vodi BSC Kranj, prispeval 150.000 evrov. V njem sodelujejo občine Naklo, Radovljica, Bled, Bohinj in Kranjska Gora, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Razvojna agencija zgornje Gorenjske in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Občina Radovljica je v Kropi obnovila dotrajane rake na desnem bregu Kroparice, na območju kranjskogorske občine so na Dovjem obnovili lesen enojni kozolec, ki sodi v registrirano nepremično dediščino, na območju nakelske občine so prenovili del Vogvarjeve hiše, ki predstavlja ostanek srednjeveškega dela vasi, občina Bohinj pa je obnovila leseni del tehtnice v Bohinjski Bistrici, ki velja za izjemen spomenik tehniške dediščine.
Za naselja Dobrave, Zaloše, Ovsiše, Bitnje, Nomenj in Naklo so arhitekti naredili prostorsko analizo s tipološkimi študijami. Kot je povedala Saša Roškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so se ukvarjali s kulturno dediščino, ki ni neposredno povezana s turizmom, temveč je namenjena predvsem prebivalcem. Strokovnjaki so domačinom predstavili kvalitete njihovih vasi, kaj v vaseh je neprecenljivo in kaj velja za degradacijo, prebivalci pa so po drugi strani strokovnjakom povedali, kaj potrebujejo v svojih naseljih za čim višjo kakovost bivanja.
Želijo si urejenih javnih prostorov
Arhitekt Maj Juvanc je pojasnil, da so prebivalce opozorili na posebnosti v vaseh, ki jih je treba ohranjati, prepoznati in ceniti. Pripravili so delavnice, s katerimi so želeli dvigniti zavest prebivalcev o kulturni dediščini in identiteti naselij ter poiskati skupna izhodišča za nadaljnji prostorski razvoj naselij. Hkrati so podali tudi nekatere konkretne predloge, med drugim glede ureditve avtobusnih postajališč, ekoloških otokov in oglasnih desk.
Odziv prebivalcev na predstavitve študij in krajinskoarhitekturne delavnice je bil zelo dober, je povedal Uroš Brankovič iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Skupaj je na različnih dogodkih sodelovalo okoli 500 ljudi. Kot šibke točke so krajani izpostavili skupne javne prostore, za katere si želijo, da bi se bolje uredili in da bi se vanje vrnilo družbeno življenje. Kot posebno težavo pa so izpostavili promet, ki se je v zadnjih desetletjih močno povečal in krni kakovost življenja, zato je potrebna njegova umiritev. sta
