Poleg niza potresnih sunkov so na Islandiji v zadnjih tednih zaznali tudi povečane količine magme pod površjem, zaradi česar so tamkajšnje oblasti stopnjo pripravljenosti dvignili z rumene na oranžno stopnjo. Znanstveniki so sicer večjo potresno aktivnost na območju polotoka Reykjanes zaznali že 24. februarja, ko je območje stresel potres z magnitudo 5,7, kmalu pa so sledili številni popotresni sunki. Tresenje tal se vse odtlej še ni umirilo in ostaja pogosto, intenziteta popotresnih sunkov pa se v povprečju giblje med magnitudo štiri in pet. Seizmografi so jih v zadnjih tednih zabeležili več kot 20.000, tamkajšnji seizmologi pa jih povezujejo z vulkanskima sistemoma Fagradalsfjall in Krysuvik, poroča spletni portal Severe Weather Europe.
Čeprav potresi na Islandiji niso redkost, pa so v zadnjih mesecih precej pogostejši. Oblasti so v uradni izjavi za javnost potrdile, da se pod površjem dviguje magma, posledično pa obstaja velika verjetnost, da bo v prihodnosti prišlo do izbruha vulkana. Po sedaj opravljenih simulacijah, naj bi se to zgodilo na območju med Fagradalsfjallom in Keilirom na skrajnem zahodu države, po zdajšnjih izračunih pa bi izbruh na površje prinesel okoli 0,3 kubična metra lave. Čeprav ne gre za večjo količino, pa oblasti opozarjajo na strupene pline ob izbruhu – še posebej žveplovega plina, ki v visokih koncentracijah lahko predstavlja nevarnost za zdravje ljudi.
Po trditvah znanstvenikov kljub vsemu še ni razlogov za zaskrbljenost, saj še vedno obstaja možnost, da se bo potresna aktivnost umirila in končala brez vulkanskega izbruha.
