»Spoznali smo se prek projekta, ki smo ga takrat še z birojem Sadar+Vuga iz Ljubljane uresničevali na Kitajskem. Tja je bilo povabljenih več arhitekturnih birojev, trije iz Evrope, med njimi tudi JKMM. Kasneje so iskali nove mlade kadre in tako sem se jim leta 2015 pridružil za štiri mesece kot praktikant, a sem hitro zaznal, da bo naše sodelovanje dolgoročno,« se spominja Gregor Turnšek, ki je našel v JKMM točno tisto, kar je iskal. Studio, kjer se načrtuje nordijska arhitektura, studio, ki ima projekte različnih tipologij, od stanovanjskih stavb do stavb javnega značaja, in je največji tovrstni biro na Finskem.

Gregorju so blizu oblikovalski principi nordijske arhitekture, to so preprostost, odprtost in demokratičnost. »Kar se ne nanaša le na oblikovanje in arhitekturo, ampak tudi na družbo kot tako. Demokratičen pristop, soodločanje in enakopravnost vseh so na Finskem vseprisotni. Spoštovanje do narave se kaže v obliki trajnostne in ekološke naravnanosti, Finska med drugim želi postati prva država na svetu s krožnim gospodarstvom. Sicer pa skandinavsko oblikovanje odlikujejo enostavne, a pametne rešitve problemov,« odvrne Gregor.

Najbolj funkcionalno mesto

»Mesto Helsinki ima vizijo postati najbolj funkcionalno mesto na svetu. Ta cilj se odraža v odličnem javnem prometu in infrastrukturi, ki je luksuz za vse, saj ni kotička v mestu, ki ga ne bi mogel doseči z javnim prevozom. Tu so metro, mestni in primestni vlaki, sistem tramvajev in avtobusov, ki vozijo vsepovsod. Vse povezave se stalno razvijajo in razširjajo, vključno z mostovi, ki so pogosto namenjeni izključno pešcem, kolesarjem in tramvajem. Dobro je vzpostavljena kolesarska mreža, kolesarske poti so praviloma ločene od preostalega prometa, mnogo Helsinčanov dnevno kolesari,« pripoveduje Gregor Turnšek.

Avtomobila v Helsinkih ne potrebuješ nujno in tudi časovno je mnogokrat bolj optimalno potovati z javnim prevozom. »Mnogo ljudi se dnevno vozi iz dve uri oddaljenega Tampereja v Helsinke. Najhitrejši vlak vozi uro in pol, ampak ljudje del svojega delavnika opravijo že na vlaku, kjer imajo internet, primeren prostor in električno povezavo,« opisuje Gregor.

Sobivanje z naravo

Narava je globoko ukoreninjena v finsko narodno zavest, je prepričan slovenski arhitekt. Dežela desettisočih otokov in jezer, prostranih gozdov, specifičnega podnebja, nordijske svetlobe, spoštovanje do narave in vsakodnevni stik z njo, vse to so posebnosti te nordijske države. »Helsinki so zeleno mesto, mreža zelenih koridorjev je razvejana po vsem mestu, razvoj zelenih površin pa eno temeljnih urbanističnih vodil. Ne glede na to, kje stanuješ, si lahko v naravi v petih minutah hoje. Bližina narave je prisotna povsod na Finskem.«

Športne in rekreacijske dejavnosti v naravi so med Finci zelo priljubljene, pozimi snežne aktivnosti, s tekom na smučeh na čelu in drsanjem na naravnih jezerih in morju. »Letos imamo krasno belo zimo, čeprav tudi pri nas sneg počasi kopni. Spomnim se posnetkov ljudi na družbenih omrežjih, kako tečejo na smučeh mimo finskega parlamenta. Ali pa deskarjev na snegu, kako izvajajo skoke na strehi enega od muzejev. Med otroki je priljubljeno sankanje in ker je Finska izjemno ravna, postane pozimi vsak hrib glavna atrakcija,« pripoveduje Gregor Turnšek.

Poleti Finci radi zaidejo v gozdove, kjer nabirajo gobe, borovnice in drugo jagodičevje. Ne glede na letni čas je seveda zelo priljubljeno savnanje. »Fincev je pet milijonov in pol in po nekaterih statistikah naj bi bilo na Finskem kar tri milijone savn. Savnanje je namenjeno sprostitvi, oddihu, meditaciji, a sem opazil tudi drug vidik savnanja, ki je bolj vsakdanji in pogosto del druženja. V preteklosti, ko Finska še ni bila tako premožna država, so bile savne javnega značaja, namenjene več stanovalcem iste soseske. Ta koncept se zadnja leta aktivno vrača in v Helsinkih se je odprlo precej novih javnih savn, ki pogosto združujejo savne z drugimi dejavnostmi. Savna Löyly je na primer postala nova mestna atrakcija, združena je z restavracijo, barom in strešno teraso ob morju, kjer so poleti glasbeni dogodki,« spregovori Gregor Turnšek o enem najbolj znanih izvoznih artiklov Finske.

Iskrenost in poštenost

Poleg tega je Finska tudi dežela iskrenosti in poštenosti. »Ko govoriš z ljudmi, dobivaš iskrena mnenja, odgovore, neposredna komunikacija je nekaj, česar se v nordijskem okolju navadiš,« pravi. Enakopravnost ne glede na spol, starost in prepričanje velja. »To se kaže tudi tako, da so povsod na Finskem tako finski kot švedski napisi, čeprav je švedščina materni jezik le petim odstotkom prebivalstva. V Helsinkih se zadnji čas praviloma povsod pojavlja tudi angleščina. Finci so majhen narod in se zavedajo, da imajo specifičen jezik, zato zelo dobro govorijo angleško. Toda njihovo dobro znanje angleščine ne pripomore k temu, da bi bil bolj zagnan pri učenju finščine, ker je namreč vsepovsod mogoče delovati z angleščino. Iskreno, gladko znanje jezika precej pripomore k boljši vključenosti v družbo, a sam delam v okolju, kjer velikokrat sodelujem z ljudmi z vsega sveta, kjer se uporablja angleščina,« razlaga Gregor Turnšek.

V času koronavirusa so na Finskem deležni manj omejitvenih ukrepov kot pri nas, čeprav se jih spomladi obeta nekoliko več. Večina trgovin in storitev, tudi restavracije, je ostala odprtih, zaprte v presledkih so le nekatere javne institucije, kot so gledališča, opere in muzeji, ter športne dejavnosti v zaprtih prostorih. »Finska je postala v tem času tudi sanjska destinacija za delo od doma. Danes delajo ljudje tudi iz oddaljenih hišk na podeželju, saj je vse, kar potrebuješ, računalnik in dobra internetna povezava. Telekomunikacijska pokritost je na Finskem zelo dobra, kar je v veliki meri dediščina uspeha Nokie. Informacijska tehnologija se tukaj vseskozi razvija, digitalizacija je zelo dobro podprta na vseh nivojih, tudi v podjetjih je to dobro urejeno, zato sistemi omogočajo neproblematičen prehod na delo od doma,« razlaga slovenski arhitekt.

Ker so pregovorno Finci bolj zadržani in zaprti vase, tudi ohranjanje distance na Finskem ne predstavlja težave. Kot je opazil Gregor v preteklem letu, gre pri upoštevanju priporočil bolj za kolektivno zavest odgovornosti vsakega posameznika do sebe in drug do drugega. »Ne glede na zakone je družba kot celota bolj odzivna, bolj 'upogljiva' glede na priporočila. Veliko ukrepov tu je le priporočil,« pove.

Gregor Turnšek trenutno na Finskem čuti boljše priložnosti za delo na področjih, ki ga zanimajo. Od leta 2018 vodi projekt finskega paviljona za svetovno razstavo Expo v Dubaju, ki bo prav zaradi pandemije z enoletnim zamikom oktobra letos.