Najranljivejše skupine so otroci in mladostniki, posledice pa vplivajo na vso družbo. O tem se premalo govori in opozarja na posledice, meni prof. dr. Manfred Spitzer, eden najpomembnejših nemških raziskovalcev delovanja možganov in avtor knjige Epidemija pametnih telefonov – nevarnosti za zdravje, izobraževanje in družbo, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini v sozaložništvu založb Mohorjeva Celovec in Mladinska knjiga.
Delo dr. Spitzerja je njegovo že četrto delo o vplivih novih elektronskih medijev na ljudi, predvsem na otroke in mladostnike. Tokrat se je posvetil samo pametnim telefonom, saj so bile v zadnjih petih letih objavljene številne neodvisne znanstvene raziskave, ki opozarjajo na škodni vpliv teh napravic. V knjigi, ki je razdeljena na petnajst samostojnih poglavij, piše o vplivih pametnih telefonov na zdravje, izobrazbo in družbo, o razširjenem pojavu kratkovidnosti, motnjah mišljenja, o vlogi staršev, depresiji, osamljenosti in tudi o tem, zakaj nam velike korporacije, ki živijo od zaslužka s pametnimi telefoni ali prek njih, tega ne bodo povedale ali priznale.
Porast kratkovidnosti, samomorov in depresije
Med drugim avtor opozori na resne okoliščine, ki jih ne moremo in ne smemo več omalovaževati, na primer porast kratkovidnosti pri mladostnikih do 20. leta starosti v Južni Koreji z običajnih 1 do 5 odstotkov na več kot 90 odstotkov in podvojitvi stopnje samomorov pri dekletih in mlajših ženskah v ZDA v pičlih sedmih letih. Britanska študija pa je z opazovanjem več kot tisoč deklet ugotovila, da tista dekleta, ki pri trinajstih letih več kot tri ure dnevno preživijo na facebooku, pri osemnajstih dvakrat pogosteje trpijo zaradi depresije. Pametni telefoni vodijo tudi v različne oblike strahov in tesnobe. Kar 60 odstotkom vseh uporabnikov pametnih telefonov sta znani fomofobija ali strah pred tem, da bi kar koli zamudili, in nomofobija, strah pred nedosegljivostjo na mobilni telefon. Raziskovalec se dotakne tudi vpliva lažnih novic, pri čemer zaradi družbenih medijev ni več pravih varovalk širjenja teh, in vloge pametnih telefonov pri več kot 200 volitvah po vsem svetu, vključno s fenomenoma Trump in brexit.
Digitalizacija se širi, vanjo se vlaga tudi na vseh področjih šolstva in izobraževanja, nemški raziskovalec pa na drugi strani opozarja, da računalnik in pametni telefoni lahko tudi škodujejo izobrazbi, saj doslej še nobena raziskava ni dokazala pozitivnih vplivov računalnikov ali internetnega dostopa na učni uspeh šolarjev. V nasprotju s tem so negativni vplivi prepričljivo dokazani. Kot je dokazala analiza podatkov raziskav PISA v več kot 50 državah za obdobje zadnjih dobrih deset let, se je učni uspeh šolarjev v posamezni državi tem bolj poslabšal, čim več denarja je bilo v državi vloženega v krepitev digitalne infrastrukture, v računalnike in WLAN v učilnicah. Ob tem avtor poudari, da se z uporabo zaslonske tehnologije ni mogoče naučiti ne rokopisa, ne pravopisa, ne računanja na pamet, ne branja zemljevidov, ne tega, kako uresničujemo svoje želje ali kako se vživljamo v druge ljudi in opazujemo svet tudi z njihovega vidika.
Starši in država so tisti, ki morajo poznati in prepoznati vplive teh napravic, pravi avtor, predvsem na mlajše generacije, saj so posledice prekomerne uporabe že alarmantne.
