Osemnajstega marca 2014 je Alexander Žlender prvič sedel na zatožno klop zaradi očitanega zločina, od katerega je tedaj minilo že skoraj dvajset let. »Ali je to nekakšen šov?« se je čudil obtoženi in se ležerno sprehajal po sodni dvorani okrožnega sodišča v Mariboru. Sodnica Tanja Rot mu je ukazala, naj sede na zatožno klop, on pa je, kakor da je ni razumel, stopil do okna in nekaj časa zrl skozenj. »No, kam lahko sedem?« jo je vprašal in sodnica mu je razložila, da v prvo vrsto.

Klovnski začetek sodnega procesa se nekako ni ujemal s težo obravnavanega zločina. Obtoženi, ki se je smel braniti s prostosti, naj bi bil vpleten v trojni umor v Beogradu. Uvodna obravnava je nakazovala, da sojenje ne bo enostavno, ni pa utemeljevala domneve, da bo do pravnomočne sodbe moralo preteči sedem let.

Predzadnje dejanje v tej sodni sagi se je odvilo julija lani. Petminutni premor po besedi strank je zadoščal za odločitev mariborske okrožne sodnice Andreja Lukeš, da je ponovno obsodila Žlendra, dosojeno kazen je v primerjavi s prejšnjo skrajšala za leto dni, na 14 let zapora. Zagovornik Franci Košar je nemudoma napovedal pritožbo, v prepričanju, da sodba ne bo obstala. Tokrat se je zmotil.

Zagrozil tožilcu in jezno odkorakal iz dvorane

Srbsko sodišče je že zdavnaj pravnomočno razčistilo, kdo je zagrešil okrutni trojni umor, ki se je v središču Beograda dogodil 9. oktobra 1993. Sedemintridesetletnega podjetnika Nebojšo Salatića, njegovo 23-letno partnerico in 17-letnega nečaka je hladnokrvno ustrelil Radovan Joksić.

Storilec, ki je bil v času umora star komaj 21 let, je priznal zločin, srbsko sodišče ga je obsodilo na maksimalno 40-letno zaporno kazen. Joksić vztraja, da je bil zgolj poslušni izvrševalec ukazov. Organizator zločinskega dejanja naj bi bil Slovenec Žlender. Mednarodna tiralica ga je dosegla šele leta 2011 v Bistrici ob Dravi.

»Vse je resnica in moja izjava ni bila podana pod nobeno grožnjo,« je Joksić prek videopovezave obremenil Žlendra in dodal, da nima razloga nikogar po krivem obremenjevati, saj je bil obsojen in tega nič več ne more spremeniti. Žlender pa je na vseh treh prvostopenjskih postopkih vztrajal, da nikdar ni vstopil v Salatićevo stanovanje in da Joksić laže.

Sodni postopek se je redno zapletal, tudi zato, ker je obtoženi pogosto menjaval zagovornike. Prvo sodbo, oprostilno, je zamudil, pred njenim izrekom je doživel izbruh jeze, protestno je odkorakal iz dvorane, še prej pa je višjemu tožilcu Darku Simoniču zabrusil, da ga bo udaril. Tožilec je bil uspešen s pritožbo na višje sodišče, Žlendrov zagovornik Košar pa je kasneje na drugi stopnji zmogel razveljaviti obsodilno sodbo, ki je sledila leta 2019. Okrožna sodnica Andreja Lukeš je namreč nerazumljivo pojasnila, da so bili pokojni umorjeni zato, da ne bi mogli spregovoriti o kaznivem dejanju, ki sta ga obdolžena deloma že izvršila.

Alibiju sodnica ni verjela

V tretjem postopku je sodnica Lukeševa izbrala ustreznejše izrazoslovje. »Dali ste ukaz, da je treba vse tri ustreliti, sicer bi vas lahko prepoznali,« je svojo odločitev utemeljila julija lani. »Vedeli ste, da je bil Joksić na fronti, da je imel duševne težave in da je bil vajen na ukaze. In ukaz »Kaj čakaš? Streljaj! Mrtva usta ne govorijo« je bil nedvoumen.« Žlendrovim sorodnikom, ki so na sodišču zatrjevali, da je bil Alexander na dan umora v Sloveniji, ni verjela.

Senat višjega sodišča v Mariboru je pritožbo obrambe tokrat obravnaval vsebinsko. Po prepričanju zagovornika so bila pričanja Joksića brez dokazne vrednosti. »V obravnavanem času je imel hude psihične težave zaradi travmatičnih doživetij na fronti. Iz tega je možno potegniti sklep, da je streljal samoiniciativno, brez racionalnega razloga in ne na ukaz obtoženega,« je vztrajal Košar. »Dokazov o krivdi obtoženega ni. V dvomu pa mora sodišča izdati oprostilno sodbo.«

Napoved odvetnika se ni udejanjila. Žlender bo moral več kot 27 let po zločinu za zapahe, je poročal Večer. Kazen bo prestajal v Sloveniji. Košar bo svojemu klientu predlagal vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču. Za odločitev ima tri mesece časa.