»Veseli smo, da smo z občino našli skupni jezik in da so načrtovalci občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za kanjon Kokre prisluhnili našim predlogom ter glavne upoštevali,« pravi Beti Valič iz civilne iniciative (CI) Kanjon reke Kokre, ki je občino ob nekaterih njenih načrtih opozarjala, da ne sodijo v to okolje. OPPN so po zadnji uskladitvi mnenj in zahtev civilne iniciative, ki je zbrala več kot tisoč podpisov, mestni svetniki v drugem branju potrdili na zadnji seji mestnega sveta.
CI: Kanjon Kokre ne potrebuje dodatne vsebine
»V Kranju so tri skupine ljudi. Prvi sploh ne vedo, da imamo v mestu ta zaklad in ga bolj ko ne uporabljajo za deponijo, na katero odlagajo odpadke. V drugo skupino ljudi sodijo tisti, ki bi v kanjonu Kokre potržili vse, kar bi lahko njim ali mestu prineslo kakšen evro. V tretjo skupino pa sodimo redni uporabniki, ki si prizadevamo, da bi kanjon Kokre ostal čim bolj nedotaknjen,« opozarja Valičeva. »V Kranju nimamo škodljivih poplav in potresov. Je pa treba mesto zaščititi pred kanjonom, ki ga spodjeda reka, in kanjon pred mestom oziroma njegovimi prebivalci, ki bi ga lahko uničili,« je prepričana.
Predstavnike civilne iniciative je ob načrtih za urejanje kanjona Kokre močno motilo vodilo, da je treba kanjon napolniti z vsebino, ki bo privabila obiskovalce. Svoja nasprotovanja so zapisali in pod njimi zbrali več kot tisoč podpisov. »Zdi se nam, da dodatne vsebine kanjon ne potrebuje, saj je že sam po sebi izjemno bogat. V njem živijo številne ptice, opazovati se da naravo in njene pojave. To je povsem dovolj, da privabimo razumno število ljudi. Za to ne potrebujemo prostorov za piknik in igrišč za odbojko na mivki,« Valičeva opisuje načrte, ki jih je občina na pobudo civilne iniciative opustila. Tudi množični obisk kanjona ni sprejemljiv, opozarja, kar se je po njenem opažanju pokazalo prav lansko poletje. »Mnogi prebivalci Kranja niso odšli na počitnice, so pa lepe dneve izkoristili za osvežitev ob in v Kokri. Vendar pa smo kmalu opazili, da so travnate površine kar izginile,« se spominja.
Kaj pa kopališče?
Bodo Kranjčani ob Kokri dobili kopališče, ki jim ga je pred časom ponovno obljubljal župan Matjaž Rakovec? Valičeva opozarja, da so mu v civilni iniciativi nasprotovali, saj preoblačilnice in sanitarije sredi divjine nimajo kaj početi. Strinja pa se z novo rešitvijo, in sicer, da se ob reki uredi kopalno območje, ki ne potrebuje toliko infrastrukture. Da so se na koncu odločili za urejanje kopalnega območja, potrjuje tudi župan Rakovec in dodaja, da ga bodo uredili tam, kjer je kopališče pred drugo svetovno vojno že obstajalo. »Vsi smo zadovoljni s kompromisom. V civilni iniciativi so nas opozorili na stvari, ki jih sami pri načrtovanju nismo opazili. Iz naših načrtov ne bo izpadlo nič pomembnega, bo pa urejanje in končni rezultat prijazen tako do ljudi kot do okolja,« zagotavlja župan.
Sicer pa je omenjeni dokument temelj za nove odloke o urejanju kanjona, ki bo potekalo v več fazah in bo skupaj stalo po županovih ocenah okoli pet milijonov evrov, pri čemer Rakovec računa tudi na nepovratna sredstva. Čez Kokro naj bi med drugim zgradili tri nove brvi, največja bo vodila do Pungerta. Uredili bodo tudi sprehajalno pot od izliva Kokre v Savo do mostu pri gostilni Arvaj. Kot pravi Rakovec, pa naj bi uredili tudi posebno zaščito za kanjon. »Osnovna ideja je, da postane kanjon Kokre po tej plati podoben Triglavskemu narodnemu parku, glede na to, da je nekaj edinstvenega v Evropi,« pravi župan in zagotavlja, da bodo način zaščite uskladili z vsemi deležniki.
