Okrožno sodišče v Ljubljani je ugodilo tožbi Mestne občine Ljubljana v zvezi s postopkoma odpovedi najemne pogodbe in izpraznitve prostorov, ki jih na Mestnem trgu 27 in Ciril-Metodovem trgu 21 uporablja javni zavod Zgodovinski arhiv Ljubljana. Na občinski službi za pravne zadeve so pojasnili, da je po sodbi sodišča arhiv dolžan izprazniti poslovne prostore, pri čemer pa je sodišče odredilo, »da enoletni odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora teče od vročitve te sodbe dalje«.

Sodba sicer še ni pravnomočna, saj imata občina in Zgodovinski arhiv Ljubljana možnost pritožbe do konca marca. Ali so v vmesnem času morebiti našli kakšne ustrezne nadomestne prostore, kamor bi lahko preselili arhiv, nam na Zgodovinskem arhivu Ljubljana ni uspelo izvedeti, saj direktorica Zdenka Semlič Rajh na naša vprašanja ni odgovorila.

Prvotni rok za izselitev junij 2020

Spomnimo, mestna občina je Zgodovinskemu arhivu Ljubljana najemno pogodbo za obe lokaciji odpovedala maja 2019, ker da prostore potrebuje za lastne potrebe. Odpoved najemne pogodbe je občina vložila sodno, ker ji tako nalaga zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, so v preteklosti pojasnili na občini. Prvotni rok za izselitev je bil do junija 2020, a je nekdanji direktor arhiva Mitja Sadek izselitvi nasprotoval s pojasnilom, da v tem roku ne bodo mogli najti, najeti ali odkupiti in arhivski dejavnosti ustrezno prilagoditi novih prostorov. Ob morebitni prisilni izselitvi v neprimerne prostore pa je Sadek opozarjal, da bi lahko bilo ogroženo dragoceno arhivsko gradivo.

Na občinski službi za pravne zadeve so sicer potrdili, da so v zadnjih treh mesecih potekale »določene izmenjave informacij, pobude oziroma ponudbe o možnosti poravnave, zlasti v zvezi s terminom morebitne izpraznitve. Konkreten dogovor ni bil sklenjen.«

Ustnega dogovora niso nadgradili s pisnim

V začetku lanskega leta je sicer kazalo, da bosta občina in ministrstvo za kulturo kot ustanovitelj javnega zavoda Zgodovinski arhiv Ljubljana sklenila dogovor, ki bo arhivu omogočal nadaljnje delovanje v občinskih prostorih do dokončne selitve v povsem nove prostore. Nekdanji minister za kulturo Zoran Poznič je namreč na seji odbora za kulturo januarja 2020 dejal, da so z občino dosegli ustni dogovor, da občina z izselitvijo arhiva počaka, dokler ministrstvo ne zgradi nove stavbe v Kvedrovi ulici, kjer ima država slabih 4000 kvadratnih metrov veliko parcelo. Takrat je tudi dejal, da ima ministrstvo v proračunu zagotovljenih šest milijonov evrov za ta projekt.

Po zamenjavi vlade, ko je kulturno ministrstvo prevzel Vasko Simoniti, ustnega dogovora niso kronali s pisnim. A izkazalo se je, da so bile Pozničeve napovedi o gradnji v Kvedrovi ulici veliko preuranjene. Na kulturnem ministrstvu so konec lanskega leta omenili, da so direkcijo za vode zaprosili, naj pretehta možnosti za ohranitev vodnih virov na območju Ljubljanskega polja in hkrati rešitev prostorske stiske največjega regionalnega arhiva. Kaj točno je bilo v ozadju te prošnje, na ministrstvu takrat niso pojasnili.

Zadevo so razjasnili na direkciji za vode. Zgodovinskemu arhivu je direkcija namreč leta 2015 izdala negativno odločbo na vlogo za izdajo projektnih pogojev za gradnjo nove stavbe arhiva. Kot so pojasnili na direkciji, je na omenjeni parceli predvidena gradnja arhivske stavbe s površino skoraj 8000 kvadratnih metrov. Toda parcela glede na določila uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja leži na podobmočju s strogim vodovarstvenim režimom. »V 12. členu te uredbe je kot izjema sicer dovoljena gradnja muzeja in knjižnic, vendar le v primeru, kadar je površina objekta manjša od 500 kvadratnih metrov,« so razložili na direkciji za vode.