Deset mesecev po smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki je sprožila vseameriške proteste proti ravnanju policije in sistemskemu rasizmu, je napočil čas, da svoje pove roka pravice. Na sodišču v Minneapolisu se začenja proces proti zdaj že bivšemu policistu Dereku Chauvinu (44 let), ki je 25. maja lani med postopkom aretacije skoraj osem minut s kolenom pritiskal na vrat na tleh ležečega Floyda (46), ta pa je medtem umrl. Chauvin je obtožen nenaklepnega uboja in povzročitve smrti iz malomarnosti, za oboje skupaj mu grozi do 50 let zapora. Sodelovanja pri tem so obtoženi še trije policisti, postopek proti njim pa se bo začel avgusta.

Dilema z izbiro porotnikov

Sojenje Chauvinu bo deležno velike pozornosti ameriške in svetovne javnosti. Po smrti Floyda, ki so jo z mobilnimi telefoni posneli mnogi mimoidoči, so Združene države zajele množične, večinoma mirne, mestoma pa zelo nasilne demonstracije, zaradi katerih so v več kot dvesto mestih razglasili policijsko uro, demonstracije pa so se razširile v več kot 60 držav po svetu. Potekale so v podporo gibanju Življenja temnopoltih štejejo, ki se je z množičnimi protesti začelo že leta 2014, po smrti temnopoltih Michaela Browna in Erica Garnerja med posredovanjem policije. Po smrti Floyda se je demonstracij udeležilo od 15 do 26 milijonov Američanov, so pokazale štiri vseameriške ankete, in so obveljale za eno največjih, če ne celo največje protestno gibanje v zgodovini ZDA.

Zato je praktično nemogoče, da bi našli porotnike, ki s primerom niso seznanjeni, in bodo iskali predvsem takšne, ki so po oceni tožilstva oziroma obrambe sposobni neodvisne presoje na podlagi predstavljenih dokazov. Potencialnim članom porote so pred tremi meseci poslali vprašalnik o tem, ali so se sami ali kdo od bližnjih udeležili protestov, in če, kako, kakšni so njihovi pogledi na delo policije, na pravosodje in tako naprej. Predvidoma danes pa se začenja izbira šestnajstih porotnikov (dvanajstih članov porote in štirih potencialnih zamenjav).

Izbiranje porotnikov bi se moralo začeti že včeraj, a je sodnik Peter Cahill začetek preložil najmanj za en dan. Vmes je namreč treba razrešiti dilemo, ali se izbira porote lahko začne, preden je znana usoda potencialne tretje točke obtožnice proti policistu Chauvinu, o kateri bo očitno odločalo vrhovno sodišče Minnesote. Mogoče je, da bo to izbiro porote, ki bo trajala tri tedne, zavleklo še za nekaj dni. Če bi obveljal trenutni urnik, bi tožilstvo in obramba z uvodnimi govori nastopila konec meseca, razsodba pa bi lahko bila znana konec aprila, verjetneje pa maja.

Sojenje v živo na spletu

Ob pričakovanju začetka sojenja so strasti razgrete. V Minneapolisu so organizirali več mirnih protestov, na Trgu Georgea Floyda, kot se zdaj imenuje križišče, kjer je umrl, pa je po navedbah lokalnega tiska vzdušje napeto. Pripravljajo se tudi na morebitni prihod belskih supremacistov, v pripravljenosti je več kot 3000 policistov in pripadnikov narodne garde.

Zaradi epidemije so poostreni tudi zdravstveni ukrepi. Na sojenju je lahko vsak dan v živo prisoten samo po en družinski član Floyda in Chauvina, novinarji dogajanje v sodni dvorani spremljajo v drugi stavbi. Sojenje bodo za javnost prenašali po spletu in bo splošno dostopno.

Ključni trenutek bo napočil, ko bo porota izrekla sodbo. Pričakovati je, da se bo obramba sklicevala na ugotovitev obdukcije, da je bil Floyd srčni bolnik in da je imel v krvi fentanil in metamfetamin, okužen je bil tudi z novim koronavirusom. Tožilstvo se bo sklicevalo na ločeno ugotovitev, da je umrl zaradi zadušitve. Če je soditi po preteklosti, so policisti v ZDA v takšnih primerih pogosto oproščeni. Če se to zgodi, je mogoče pričakovati nove množične proteste. »Vse, kar bo pod desetimi leti zapora, bo Minneapolis dvignilo na noge,« je za CBS dejal lokalni brivec Rayford Dixon. Odvetnik A. L. Brown, ki ne sodeluje v primeru, je za največji lokalni dnevnik Star Tribune ocenil: »Ne gre samo za sojenje Dereku Chauvinu. Vsa javnost, pravzaprav dobršen del sveta želi vedeti, ali sodni sistem lahko poskrbi za pravico.«