Raziskovalna skupina Rezistenca je predstavila preliminarne rezultate anonimne ankete o spolnem nasilju nad študentkami na fakultetah, akademijah in višjih šolah. Do zdaj so anketirali več kot 1600 študentk in študentov (vsi niso odgovorili na vsa vprašanja), večina je bila žensk (79 odstotkov). Večina jih obiskuje ali je obiskovala ljubljansko univerzo (61 odstotkov), 30 odstotkov pa jih univerze ni navedlo. Tanja Buda, članica skupine Rezistenca, je povedala, da rezultati kažejo na razpršenost in vseprisotnost spolnega nasilja v akademskem prostoru, medtem ko je na 8. marec na spletnem dogodku z imenom #univerzatudi predstavila statistične podatke.
Malo prijav spolnega nasilja
Ti so pokazali, da je dvanajst odstotkov anketirank oziroma anketirancev na fakultetah že doživelo spolno nasilje na podlagi videza. Da so na primer zaradi načina oblačenja dobili boljšo oceno. Sedemnajst odstotkov (176 ljudi) od tistih, ki so odgovorili na vprašanje o verbalnem nasilju, je pritrdilo, da so že doživeli komentarje o videzu in brez povoda napeljevanje pogovora na spolnost. Dobrih tisoč vprašanih je odgovorilo na vprašanja, ali jih je kdo od pedagoškega osebja brez privoljenja prijel za roko (72 pritrdilnih odgovorov oziroma sedem odstotkov), božal po laseh (37; štirje odstotki), masiral brez dovoljenja (29; trije odstotki), otipaval po spolovilu (13; en odstotek), vztrajno gledal v oprsje ali spolovilo oziroma druge dele telesa (115; enajst odstotkov). Pri istih vprašanjih so bili odstotki višji pri študentkah in študentih s posebnimi statusi.
Osebe z izkušnjo spolnega nasilja na fakultetah so poročale, da so bili storilci v veliki večini moški (90 odstotkov), največkrat redni profesorji (48 odstotkov), na drugem mestu so navedle izredne profesorje (20 odstotkov). Le štirje odstotki žrtev (trije ljudje) so se zaradi spolnega nadlegovanja pritožili na fakulteto, trije odstotki (dva človeka) pa so se odločili za prijavo na policijo. Večina (61 odstotkov) je o dogodku povedala prijatelju oziroma prijateljici ali nadlegovalca ignorirala in se mu skušala izogniti (56 odstotkov), 24 odstotkov pa jih ni storilo ničesar. Žrtve spolnega nasilja so občutile tesnobo (72 odstotkov), krivdo (42 odstotkov), strah (52 odstotkov), obupanost (40 odstotkov) in manjvrednost (57 odstotkov). Večini žrtev je bilo po izkušnji spolnega nadlegovanja neprijetno obiskovati predavanja, vaje in seminarje. Večina anketiranih (ne le žrtev) pa ne ve, na koga na fakulteti se lahko obrnejo v primeru spolnega nasilja in kakšne pravice imajo, če jih spolno zlorabi oseba, zaposlena na fakulteti.
Neustrezni pravilniki
Sara Svati Sharan, podpredsednica študentskega sveta filozofske fakultete, je opozorila, da spolno nasilje ni ustrezno naslovljeno že v kazenskem zakoniku, prav tako pa niti v univerzitetnem okolju, kjer pravi, da pravilnikov ni ali pa so nejasni. »Nevladne organizacije ugotavljajo, da žrtve od prijav odvrača neustrezen sistem tako pravne zaščite kot primanjkljaj podpornih struktur. Kjer zaščite ni, pa prave razsežnosti problema ne morejo biti vidne,« je dejala in dodala, da imajo na ljubljanski, mariborski in primorski univerzi sicer sprejete pravilnike s tega področja, da le pravilnik ljubljanske univerze poleg zaposlenih v obzir vzame tudi študente in študentke, a da je tudi ta zelo pomanjkljiv. »Najbolj problematično je favoriziranje neformalnega reševanje primera pred formalnim. Tu namreč ne gre za konflikt dveh oseb, ki se lahko reši s prijateljskim pogovorom, ampak predvsem za zlorabo moči in zaupanja,« je povedala Sara Svati Sharan, ki ji je pritrdila Jasna Podreka, profesorica z oddelka za sociologijo filozofske fakultete.
Ta pravi, da je pravilnik slab in da ga spreminjajo, obenem pa opozarja na pomen zaupnih oseb, med katerimi je tudi sama. Prve tri so na filozofski fakulteti imenovali lani, potem so jim dodali še dve. »Naloga zaupne osebe je, da ponuja varen prostor in prisluhne žrtvi, ki jo informira o možnih postopkih, ji svetuje in pomaga pri naslednjih korakih. Mora delovati empatično in razumeti, da se ne more odločati v imenu žrtve,« je dejala, medtem ko je Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo opozorila, da se mora odzvati tudi skupnost, ki naj se ne bi smejala seksističnim šalam in molčala ob spolnem nadlegovanju.
