Nasprotno občutje temu je bes, srd, gnev, ne smemo se predati utrujenosti in malodušju, delati moramo proti temu, da nas ne preplavita. Gnev je že nekaj, kar lahko s pridom izkoriščajo in kapitalizirajo različni populistični voditelji. In ta gnev, ta bes je nastal zaradi tega, ker je covid in celotna pandemija kot povečevalno steklo, ki pokaže, kakšne sorte družba smo. Zelo so se zaostrili konflikti, antagonizmi, ki so že prej obstajali v družbi, ampak so tukaj prišli do bolj izrazite in ekstremne oblike. Denimo razlika med revnimi in bogatimi: če rečete ostanite doma, eni ostanejo v vilah, stanovanjih, drugi pa živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah, v vlažnih stanovanjih. Ta premoženjska razlika je postala ekstremno vidna, k čemur se dodaja, da so nekateri s pandemijo bajno obogateli, drugi pa propadli, prišli popolnoma na kant.

Druga razlika, antagonizem, je med tistimi, ki imajo službo, ki so privilegirani in imajo državno službo kot jaz, in tistimi, ki so prekarci, na pogodbah, espeji, samozaposleni itn., ki so čez noč izgubili vse. Mnogi so izgubili vse in vprašanje je, ali se bodo lahko sploh kdaj vrnili v posel, ki so ga lahko zelo dobro opravljali, in ta razlika je postala neznanska. Intervju na RTV SLO