Če se je pred pandemijo koronavirusa pred newyorškim letališčem La Guardia gnetlo na stotine taksijev, jih je po besedah taksista Joeyja Oliva dandanes tam morda le še okoli 50. Za nameček se je močno podaljšal tudi čas čakanja na novo stranko – z le nekaj minut na več kot dve uri »Zares je slabo. Moji prihodki so upadli za 80 odstotkov. Če sem nekoč na teden zaslužil 1000 dolarjev, je sedaj ta znesek dvestokrat nižji,« je po poročanju hrvaške tiskoven agencije Hina potožil 65-letnik, čigar prihodki so zaradi omejitev dela od doma in potovanja močno upadli.
Newyorški taksisti – v večini primerov gre za prve generacije priseljencev – so v zlatih časih ob sedemdnevnem tedenskem delavniku na dan zaslužili tudi po 1000 dolarjev na dan, a so njihove prihodke še pred pandemijo močno načela številna prevozna podjetja. »Konkurenca Uberja in Lyfta ter ostalih podobnih podjetij so drastično vplivala na prihodke. S pandemijo se je vse skupaj spremenilo v prosti pad,« pa je zatrdil 62-letni taksist Richard Chow, ki se je v New York preselil iz Mjanmara. Njegovim ugotovitvam prikimava tudi vodja sindikata tamkajšnjih taksistov Bhairavi Desai, ki dodaja, da je bila pandemija zanje »naravnost uničujoča«. Če je bil izpad prihodkov pred koronavirusom 50-odstoten, je dandanes kar 90-odstoten, še ugotavlja Desai.
V New Yorku je sicer kar 13.000 licenciranih taksistov, a jih po podatkih sindikata trenutno delo redno opravlja le okoli 5.000, saj se mnogim to preprosto ne izplača. Tisti, ki še vedno vztrajajo, običajno na dan ne zaslužijo več kot 150 dolarjev, zaslužek pa morajo nato deliti še s podjetjem, ki jim daje vozilo v najem.
V ZDA se mnogi zato že sprašujejo, ali bo kriza legendarne rumene taksije dokončno pokopala in poslala na smetišče zgodovine. Olivo kljub črnim časom ostaja optimističen, čeprav je prepričan, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo nekoč. Skupaj s stanovskimi kolegi zato močno upa, da jim bo na pomoč priskočila tudi vlada, saj rumeni taksiji ne nazadnje veljajo za enega od simbolov New Yorka.
