»Danes je nov dan je nastal na ulicah Ljubljane in v kletnem študentskem stanovanju med protesti leta 2012,« pripoveduje Maja Cimerman. »V tistem času so bile pogoste kritike, da protesti nimajo vsebine. Zato se je oblikovala ekipa, ki je postavila spletno stran, na kateri so se zbirali konkretni predlogi protestnikov. To je povezalo veliko različnih ljudi, predvsem takih, ki so želeli misliti boljšo družbo.«
Maja Cimerman je bila v tistem času v tujini, kasneje tudi na magistrskem študiju industrijskih in delavskih odnosov v ZDA. »Kot srednješolka in študentka sem se veliko ukvarjala z debato, kjer smo se pogosto gibali znotraj tematik nevladne, civilnodružbene sfere. Zato sem tudi po odhodu v tujino aktivno spremljala dogajanje doma, tudi nastajanje Danes je nov dan. Ko sem se 2018 vrnila v Slovenijo, sem postala del stalne ekipe.«
Odpiranje prostorov
»Ustanovitelji Danes je nov dan so veliko razmišljali, kako nadgraditi svoje delovanje med protesti in kakšen naj bo naslednji korak,« pojasnjuje Maja Cimerman. Nastal je Parlameter, orodje, ki vsakodnevno dogajanje v Državnem zboru na preprost in pregleden način odpira javnosti: analizira transkripte nastopov posamičnih poslancev, številčno prisotnost poslancev na sejah, način njihovega glasovanja, izražanja in delovanja. »Parlameter smo več let razvijali in delali popolnoma prostovoljno, nato pa smo zanj dobili financiranje, kar nam je omogočilo, da smo pustili službe v velikih podjetjih in agencijah in se v celoti posvetili delovanju za bolj transparentno in vključujočo družbo.«
Parlameter danes deluje v Sloveniji, Bosni in Hercegoviniin Hrvaški, z lokalnimi partnerji iz Ukrajine pa so ravnokar dobili financiranje še za vzpostavitev Parlametra v Ukrajini. »Še posebej pa smo navdušeni, da bomo letos prvič pripravili štiri občinske pilotne Parlametre; v občinah Ajdovščina, Hrastnik, Lendava in Ljubljana. Med demokracijo na državni in lokalni ravni obstaja veliko neskladje. Na državni ravni tudi ob morebitnem manku transparentnega delovanja še zmeraj delujejo mediji in nevladne organizacije, pa seveda tudi sam ustroj Državnega zbora skrbi za osnovno mero transparentnosti. Na lokalni ravni pa opažamo 'črno skrinjico' demokracije, začarani krog - netransparentno delovanje lokalnih oblasti in pomanjkanje možnosti participacije povzročata, da so občani apatični, ta apatija pa oblastem hkrati služi za opravičevanje netransparentnosti in pomanjkanja možnosti participacije.«
»Kar se človeku zgodi v njegovi občini, ima pogosto večji pomen zanj in za njegovo kakovost življenja, kot pa to, kar se dogaja v parlamentu. Kljub temu večina ljudi še nikoli ni zares pogledala na spletno stran svoje občine in ne ve, kaj se dogaja v občinskih svetih …« poudarja Maja Cimerman.
Ustvarjanje skupnosti
Ekipa DJND veliko svojega časa posveča tudi participativnim proračunom. »Trenutno sodelujemo s sedmimi občinami v Sloveniji, ki jim omogočamo izvedbo participativnega proračuna na spletu prek platforme Consul. Gre za spletno orodje, ki omogoča tudi fizično participacijo. Razvila ga je občina Madrid, mi pa smo ga delno priredili,« pripoveduje Maja Cimerman. »Participativni proračun se nam zdi še en super način, kako ustvarjati in vzgajati demokratične državljane oz. kako spodbujati participacijo ljudi v skupnostnih procesih.«
Aktivno participacijo je pri DJND čutiti ves čas. »Ustvarila se je nekakšna skupnost DJND in vsakodnevno z nami sodeluje ogromno prostovoljcev. Z njimi recimo vsak dan spišemo Agrument; dnevni odziv, komentar ali pomislek v 1000 znakih, s katerim osvetlimo temo, dogodek ali zgolj pogled, ki se nam zdi pomemben,« pojasnjuje Maja Cimerman.
Pred dobrim mesecem so v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij, Amnesty International Slovenija in Društvom Open soustanovili Pravno mrežo za varstvo demokracije. »Opažamo grobe zlorabe prava, visoke globe za javno udejstvovanje, kazenske in odškodninske tožbe z namenom ustrahovanja, grožnje uslužbencem … Namen mreže je zmanjšati razlike med posamezniki in državo v smislu razpoložljivih pravnih in finančnih sredstev. Trenutno ima država, pa tudi nekateri posamezniki in podjetja, nepredstavljivo večja finančna in pravna sredstva v primerjavi s posamezniki, ki se borijo za človekove pravice in demokratične vrednote,« pojasnjuje Maja Cimerman.
Med pomembne projekte ta hip spadajo še Twitter brigade, ki (v sodelovanju s portalom Pod črto, Twitter profilom @Objaveizkleti in podatkovnim analitikom Markom Plahuto) analizirajo lažne portale na omrežju Twitter. Pa projekt Obljuba dela dolg v sodelovanju z Oštro, s katerim bodo spremljali, kaj se s predvolilnimi obljubami zgodi po volitvah.
»Seveda pa so še druge teme, ki so nam zelo pomembne: nepremičninska politika, okolje, delavske pravice, boj za odpravljanje socialnih in družbenih neenakosti. V zvezi z njimi se najpogosteje povezujemo z drugimi organizacijami. Zelo nam je pomembno, da se združujemo v skupnosti, koalicije, da skupaj damo težo našemu glasu.«
In še to: »Vsa koda, ki jo zapišemo, je dana v javno domeno, vse, kar ustvarimo, pripada vsem nam, tudi naši teksti in ilustracije. Menimo, da je znanje dobrina, ki se oplaja, znanje ustvarja znanje. Mi, Danes je nov dan, smo rezultat množice skupnega znanja, zato si znanja ne moremo in ne želimo lastiti. Edino pravilno se nam zdi, da ga delimo naprej,« pravi Maja Cimerman.
