Konservativna vlada Borisa Johnsona, ki se hvali, da brexit ni prinesel večjih motenj v trgovini z EU, je zelo ekonomična z resnico, kot bi Angleži vljudno rekli nekomu, ki laže. Združenje otoških cestnih prevoznikov je sporočilo, da je bil izvoz v EU prek britanskih pristanišč v letošnjem januarju osupljivih 68 odstotkov manjši kot v januarju 2020 predvsem zaradi brexita, v veliko manjši meri pa zaradi pandemije. Združenje dodaja, da je vse minulo leto v naprej opozarjalo pristojne ministre na prihajajoče probleme, pa so jih ti v glavnem ignorirali.
Problemi so toliko večji, ker se od 65 do 75 odstotkov tovornjakov iz EU vrača praznih. Delno zato, da jih ne bi zadrževali na britanski strani, delno pa zato, ker so številna britanska podjetja ali začasno ali za stalno nehala trgovati z EU. 68-odstotni padec izvoza v EU je orjaški.
Kršenje brexitske svetinje
Drastično zmanjšanje trgovine grozi z resnim pomanjkanjem živil na policah otoških samopostrežb. Da bi pomagala uvoznikom pri prilagajanju novemu pobrexitskemu režimu, se je britanska vlada odločila, da lahko do prvega aprila delujejo »normalno« (kot pred brexitom). Po prvem aprilu naj bi za vso hrano živalskega izvora in rastlinske produkte morali izpolniti vse nove dokumente. Po prvem juliju pa naj bi vsa podjetja, ki izvažajo na Otok, morala izpolniti carinske deklaracije za vse, poleg tega pa naj bi tovor fizično preverjali v novih britanskih carinskih centrih.
Otoška vlada se boji, da bodo izvozniki v EU, posebej tisti, ki izvažajo hrano, še manj pripravljeni na te spremembe, kot so bili britanski na začetku leta. Bolj se boji praznih polic in posledično nepriljubljenosti. Britanski uvozniki napovedujejo, da se bo prava pobrexitska kriza začela šele s prvim julijem. Johnsonova vlada se je na te napovedi odzvala z improvizacijo, s katero bo kršila ne samo mednarodno pravo, ampak eno od »svetinj« brexita, povrnitev nadzora nad mejami (denarjem in zakoni).
Johnsonov novi brexitski minister, nekdanji glavni brexitski pogajalec David Frost zaradi strahov pred pomanjkanjem hrane načrtuje ignoriranje prvega aprila in prvega julija oziroma enostransko podaljšanje tako imenovanega milostnega obdobja prilagajanja pobrexitski stvarnosti.
Bruselj grozi s tožbo
EU je medtem ogorčena zaradi enostranske odločitve britanske vlade, da začasno ne bo spoštovala dela severnoirskega protokola, ki je del sporazuma o britanskem umiku iz EU.
Evropska komisija zato grozi s sodnim postopkom, evropski parlament pa je zato odložil predvideni datum ratifikacije trgovinskega in varnostnega sporazuma, sklenjenega na predvečer lanskega božiča, in obtožil britansko vlado in Johnsona, da že drugič kršita mednarodno pravo oziroma severnoirski protokol, ki je del sporazuma o britanskem umiku iz EU.