Pred dnevi so vandali z grafitom popacali enega od stebrov na Trnovskem mostu, ki pred trnovsko cerkvijo povezuje nabrežji Gradaščice in je bil zgrajen po načrtih Jožeta Plečnika, danes pa je razglašen za spomenik državnega pomena. To je zgolj ena od »akcij« vandalov, ki so se v preteklih mesecih z grafiti lotili kulturne dediščine. Konec januarja so denimo neznanci z barvo poškodovali eno od fresk na ljubljanski stolnici, konec februarja pa je nekdo na pročelje cerkve Marijinega obiskanja na Rožniku nalepil podobo predsednika stranke NSi in obrambnega ministra Mateja Tonina.
Zanemarjanje je tihi vandalizem
Da so prav različne vrste grafitov med najpogostejšimi oblikami vandalizma nad kipi ali stavbami dediščine, potrjuje vodja ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) Boris Vičič, ki kot pogostejše in večje poškodbe navaja tudi odlom materiala, udrtine in vreznine. Ob tem sogovornik izpostavlja še nekoliko drugačno obliko vandalizma, kritičen je namreč tudi do tistih investitorjev, ki spomenikov ne vzdržujejo redno. »(Ne)vzdrževanje ali namerno zanemarjanje investitorjev ali upravljalcev lahko uvrstimo med tihi vandalizem,« opozarja Boris Vičič.
Statistike, koliko kipov ali stavb kulturne dediščine so vandali v zadnjih letih prekrili z grafiti in koliko je to stalo, na zavodu sicer ne vodijo. Opažajo pa, da so najbolj izpostavljene stavbe v središču Ljubljane, predvsem na Trubarjevi cesti in v Rozmanovi ulici, na Taboru ter na Metelkovi. »Investitorje ves čas spodbujamo, da grafite čim prej po nastanku odstranijo oziroma jih prekrijejo z obstoječim tonom fasadne površine. Občasno tudi ljubljanska občina nameni nekaj sredstev za sanacijo grafitov po mestnem jedru, ko se površinsko uredi več objektov, trgov, ulic naenkrat,« pojasnjuje Boris Vičič. Sogovornik ob tem dodaja, da je tudi na kulturnih spomenikih ali dediščini dopustna uporaba antigrafitnega premaza, vendar mora biti ta kakovosten in ne sme spremeniti videza prvotne površine: »Antigrafitni premaz olajša odstranjevanje grafitov, vendar je te posege treba izvesti čim prej in strokovno, hkrati pa je treba tovrstne premaze obnavljati.«
Za sanacijo stolnice 3500 evrov
Vandali s svojim ravnanjem, ko grafitirajo na nedovoljenih površinah, povzročijo tudi finančno škodo, sanacija spomenikov in dediščine pa je zahteven proces. Neznanec, ki je konec januarja v fresko na južnem pročelju stolne cerkve, ki je usmerjena proti Ciril-Metodovem trgu in predstavlja Marijino oznanjenje, vrgel balon s temno barvo, je denimo povzročil za približno 3500 evrov stroškov brez davka. Tudi stolnica oziroma cerkev sv. Nikolaja je razglašena kot državni spomenik kulturnega pomena.
V restavratorskem centru se bodo prenove stolnice lotili takoj, ko bodo zunaj primerne temperature in ponoči ne bo več zmrzovalo. »Sanacija poškodb je zahtevna, saj mora biti vsak poseg v spomenik izredno premišljen in usmerjen v maksimalno ohranitev njegove materialne substance in umetniškega sporočila,« je pojasnila višja konservatorka restavratorka Tjaša Pristov, ki ob tem opozarja, da običajne tehnike odstranjevanja grafitov, kot so obrtniško pleskanje, čiščenje z vodo pod tlakom in uporaba komercialnih odstranjevalcev grafitov, v tem primeru ne pridejo v poštev. Strokovnjaki se bodo med sanacijo skušali izogniti tudi mehanskemu drgnjenju, s katerim bi lahko opraskali ali odstranili tanek barvni sloj poslikave. »Stenske poslikave so vezane na steno in so slikane neposredno na omet, ki pa predstavlja zelo porozno površino, še posebno na zunanjščini, kjer je propadanju bolj podvržena tudi zaradi vremenskih vplivov,« je pojasnila strokovnjakinja.
