Papež Frančišek danes zaključuje svoj obisk v Iraku. Prvič po izbruhu pandemije – ob tem ko je v Iraku še vedno več tisoč potrjenih novih okužb na dan, virus pa ima tudi apostolski nuncij Mitja Leskovar – je tako Frančišek zapustil Apeninski polotok. Na tla 38-milijonske bližnjevzhodne države, v kateri so si v zadnjih desetletjih, vse od iraško-iranske vojne (1980–1988), sledile številne krvave vojne, je stopil kot prvi papež. V nedeljo je takole povzel svoja razmišljanja o veličastni pradavni in tragični nedavni zgodovini Iraka: »Kako kruto, da je to državo, ki je (z mezopotamsko kulturo) zibelka civilizacije, opustošilo tako barbarstvo!«
Zgodovinsko srečanje z ajatolo Al Sistanijem
V soboto je 84-letni Frančišek, ki se je dan prej srečal z iraškimi političnimi voditelji, v Nadžafu na domu obiskal 90-letnega svetovnega verskega voditelja v Iraku večinskih šiitov Alija Al Sistanija, ki svoje hiše ne zapušča. Pogovor je trajal 45 minut. Frančišek se mu je zahvalil, ker je branil preganjane verske manjšine, tudi krščanske. Veliki ajatola pa je poudaril, da morajo kristjani v Iraku (ti zaradi bega v tujino predstavljajo samo še odstotek prebivalstva) »živeti mirno in varno« ter »imeti vse ustavne pravice«.
Tudi zaradi teh besed so mladi šiiti, ki že več mesecev protestirajo v iraških mestih na jugu z zahtevo po zaposlitvah, boljših javnih storitvah in odpravi korupcije, na spletu takole pozdravili pogovore med Frančiškom in Al Sistanijem: »Strinjamo se z njima, da je treba zbuditi državljanskega duha, zavrniti delitve in konflikte, obrekovanje nekaterih delov družbe in delitve državljanov na prvo- in drugorazredne.«
Al Sistanija kot vrhovno avtoriteto po svetu prizna velika večina od 200 milijonov šiitov, tudi zaradi njegovega odločnega nasprotovanja iraški državljanski vojni med manjšinskimi suniti in večinskimi šiiti, ki je izbruhnila kmalu po ameriški okupaciji leta 2003. Al Sistani odločno zavrača zlorabljanje vere v politične namene, a je tudi oster kritik skorumpiranih iraških oblasti.
»Bogoskrunstvo je sovražiti brata druge vere«
Pomembno je bilo tudi papeževo srečanje s predstavniki različnih religij pred ostanki 4000 let starega mezopotamskega mesta Ur, kjer se je po Svetem pismu rodil božji odposlanec Abraham, iz katerega izhajajo judaizem, krščanstvo in islam. Papež je v svojem govoru poudaril, da je največje bogoskrunstvo, če nekdo v imenu boga sovraži »brata« druge vere.
Po teh izrečenih besedah je Frančišek v Bagdadu kot prvi papež obhajal mašo v kaldejskem obredu. Kaldejska katoliška cerkev je največja krščanska skupnost v Iraku, ki od 16. stoletja priznava papeža za svojega vrhovnega poglavarja.
Včeraj je Frančišek obiskal še milijonski Mosul in molil v ruševinah cerkva, ki jih je v letih 2014–2017 porušila Islamska država (IS). Zatem je imel v kurdistanskem Erbilu mašo na stadionu pred okoli 10.000 ljudmi. Dejal je, da ima izgnanstvo kristjanov iz Iraka in z Bližnjega vzhoda »negativne posledice za vso družbo, ki so jo zapustili«.