V Pekingu se je začelo sedemdnevno zasedanje vsekitajskega ljudskega kongresa, najvišjega kitajskega zakonodajnega telesa s 3000 poslanci, ki bo sicer samo potrdil že sprejete odločitve partijskega vodstva. Kongres tako razkriva, kako si partija zamišlja gospodarski in družbeni razvoj po pandemiji, ko ima Kitajska s svojo lansko 2-odstotno gospodarsko rastjo, čeravno najslabšo v zadnjih 44 letih, izjemno dober izhodiščni položaj, saj je večino drugih držav hudo prizadel padec BDP, večinoma med 5 in 10 odstotki. Menda bi Kitajska lahko že leta 2030 postala največja gospodarska sila sveta in tako prehitela ZDA.
Kdo so domoljubi?
Uvodni razpravljalci na kongresu so veliko pozornosti namenili »izboljšanju volilnega sistema v Hongkongu«. V skladu z nedavno izjavo kitajskega voditelja Xi Jinpinga se v spremembah zakonodaje predvideva, da morajo biti odslej poslanci v parlamentu Hongkonga samo »pravi kitajski domoljubi«.
A če je v sporazumu leta 1984, s katerim se je Velika Britanija s Kitajsko dogovorila o predaji Hongkonga leta 1997, izraz domoljub pomenil vse tiste, ki se imajo za Kitajce, »tudi če niso za socializem« (tako je takrat dejal kitajski voditelj Deng Xiaoping), morajo po novem politiki Hongkonga, ki hočejo biti domoljubi in tako sprejemljivi za Peking, tudi podpirati kitajsko komunistično partijo. V Evropski uniji so se na predlagane spremembe odzvali zaskrbljeno, češ da bi njihova uveljavitev imela dolgoročne negativne posledice za demokratična načela in demokratično izvoljene predstavnike Hongkonga. Sicer imajo kitajske oblasti od včeraj zaprtih 32 opozicijskih politikov in aktivistov iz Hongkonga.
Vse manj revnih
Premier Li Kequiang je v svojem enournem uvodnem govoru na kongresu, v katerem je tudi posvaril pred tujim vmešavanjem v Hongkong, pozdravil kitajske »uspehe v boju proti covidu-19« in »zmago v boju proti revščini«.
Seveda je dejanskost bolj zapletena od zavajajoče propagande režima, ki je prejšnji teden ob predpostavki zelo nizkega praga revščine navdušeno trdila, da se je v zadnjih osmih letih še zadnjih 99 milijonov revnih podeželskih prebivalcev prebilo iz revščine. Vendarle danes živi polovica od 1,4 milijarde Kitajcev vsaj tako dobro kot povprečen Slovenec. In ko premier Li predvideva, da bo letos gospodarska rast 6-odstotna (tuji ekonomisti celo, da bo 8-odstotna), računa predvsem na večjo domačo potrošnjo in ne več toliko na izvoz, kar pomeni, da naj bi se še naprej izboljševal življenjski standard.
Smeli tehnološki načrti
Peking v naslednjih petih letih prav tako stavi na hitrejši tehnološki razvoj, predvsem na umetno inteligenco, s čimer bi lahko v nekaj desetletjih Kitajska dobila premoč v svetu ne le na gospodarskem, ampak tudi na vojaškem področju. »Izboljšali bomo strukturo znanosti, tehnologije in industrije, ki so povezane z obrambo,« je dejal Li.
Kitajska namerava vsako leto za 7 odstotkov povečati sredstva za raziskave in razvoj. Več bo tudi laboratorijev za umetno inteligenco. Velik potencial za vsestranski razvoj Kitajske, s katerim bi lahko prehitela zahodne države, se kaže v načrtu, da naj bi do leta 2026 več kot polovica ljudi na svetovni splet dostopala prek omrežja 5G in ne več prek klasičnih spletnih povezav. A še vedno med 20 univerzami, ki imajo najboljši raziskovalni program, ni nobene kitajske. Tukaj vodijo ZDA s kar 15 univerzami med prvo dvajseterico.
