Višji sodniki so potrdili sodbo Marti Berce, ki je novembra predlani namenoma zanetila ogenj na kmetiji svoje polsestre v Podšentjurju. Kazen leto in osem mesecev zapora je s tem postala tudi pravnomočna. Na prvostopenjsko sodbo sta se pritožila zagovornik Peter Kobentar in zavarovalnica, ki je oškodovanki že izplačala odškodnino.
Med Bercetovo in polsestro ni bilo sporov. Prva je na kmetiji v Podšentjurju živela, polsestra z družino pa nedaleč stran. Psihiatrični izvedenec je ugotovil, da je piromanka. Ob ognju čuti zadovoljstvo, alkohol, ki mu je vdana, pa notranjo potrebo po požiganju še podkrepi. In tako je ta dan zanetila ogenj v hlevu, požar je ostrešje popolnoma uničil. Storilke ni videl nihče, jo je pa posnela kamera, ki jo je lastnica kmetije na predlog policije tam postavila zato, ker je do požigov in namernega spuščanja živali na svobodo prihajalo že prej.
Odvetnik Kobentar se je pritožil na višje sodišče s tezo, ki jo je uveljavljal že ves čas kazenskega postopka: da so posnetki kamer, nameščenih na hlevu, nezakonit dokaz, ki bi moral biti izločen iz sodnega spisa. Hlev je po njegovih trditvah javni kraj, dostopen vsakomur, zato bi tam morala biti tabla z obvestilom o obstoju kamer. Bercetova je zanje sicer vedela, a ko so bile še na drugem mestu. O naknadni premestitvi na hlev ni bila obveščena, zato je bila po mnenju zagovornika pretentana. Pa tudi zavedena, saj ji je bilo rečeno, da so kamere na servisu.
Dostopno še ne pomeni javno
Kot so v sodbi zapisali višji sodniki, je bila ta teza v postopku z odločbami vseh stopenj kar 24-krat zavrnjena. Bistvo je v tem, da dostopnosti zasebne nepremičnine ni mogoče izenačevati s pojmom javnega kraja. Četudi je zasebna nepremičnina dostopna (ni zaklenjena ali kako drugače varovana), to ne pomeni, da je javna. »V konkretnem primeru tudi višje sodišče pritrjuje oceni prvostopenjskega (in vseh prejšnjih odločb), da je pravica oškodovanke, da zavaruje svoje premoženje, ustavnopravno močnejša od pravice obtoženke do zasebnosti,« piše v sodbi. Pa še, da oškodovanka po vrsti škodnih dogodkov na svoji nepremičnini polsestre ni bila dolžna obvestiti o premestitvi kamer ter da je s tem upravičeno zaščitila svoje premoženje. »Poudarjamo, da požar poleg zasebne lastnine ogroža tudi varnost ljudi, njihovo zdravje in življenje, naravno okolje, prostor in naravne dobrine. Če se ogrozitvena dejanja ponavljajo, se od lastnika pričakuje, da škodne dogodke prepreči,« so tudi zapisali.
Pritožbo zavarovalnice so zavrgli, češ da ni dovoljena, saj v tem postopku ne more imeti vloge oškodovanca. Zavarovalnica je sicer lastnici hleva izplačala 26.000 evrov odškodnine in prvostopenjsko sodišče je odločilo, da ji mora Bercetova to povrniti. Pritožila pa se je zato, ker je želela še dodatne obresti od januarja lani, ko je odškodnino izplačala.
