Italija je prva uporabila možnost prepovedi izvoza cepiva proti koronavirusu iz Evropske unije, ki so jo članice EU potrdile januarja letos. Vlada Maria Draghija je prepovedala izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece v Avstralijo iz polnilnega obrata v Italiji, evropska komisija pa temu skrajnemu ukrepu ni nasprotovala. Še minuli teden je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen po vrhu voditeljev EU pojasnjevala, da je popolnoma vseeno, komu proizvajalci cepiv, s katerimi je EU sklenila pogodbe, dobavljajo cepiva proti koronavirusu, dokler spoštujejo dobavne pogodbe z Evropsko unijo. Ukrep Italije je tako predvsem razumljen kot krepitev pritiska na podjetje AstraZeneca, ki z dobavami za EU po različnih podatkih zaostaja med 60 in 80 odstotkov od dogovorjenih kvot.

Razumevanje s pozivom za revizijo

Odločitev Italije je tako še en pokazatelj težav z zaostankom v strategiji cepljenja Evropejcev. Sprva je evropska komisija napovedovala, da bodo do poletja precepili 70 odstotkov prebivalstva, pozneje pa je ta cilj prav zaradi težav pri dobavi cepiv premaknila na konec poletja.

Čeprav se evropski voditelji že na zadnjem vrhu niso odločili za uveljavitev vseevropske prepovedi izvoza cepiv, je že takrat Draghi terjal okrepitev pritiska na farmacevtska podjetja in hitrejše cepljenje prebivalstva. Evropska unija ima po zagotovilih evropske komisije težave zgolj z dobavo cepiv AstraZenece, z drugima že na evropski ravni odobrenima cepivoma proizvajalcev Pfizer-BioNTecha in Moderne pa ne.

Cepiva so v času pandemije močno politično vprašanje. Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je pomirjal Canberro, da prepoved izvoza ni sovražno dejanje, uperjeno proti Avstraliji. Tamkajšnji premier Scott Morisson je pokazal razumevanje za italijansko odločitev, »kjer dnevno zaradi koronavirusa umre 300 oseb«. Čeprav v Avstraliji zaradi relativno majhne okuženosti tega cepiva ne potrebujejo nujno, povrh tega nameravajo zagnati tudi lastne produkcijske linije, je Canberra na evropsko komisijo vložila zahtevo za revizijo odločitve.

Bo še kdo sledil Italiji?

Britansko-švedsko cepivo proizvajajo v Belgiji in na Nizozemskem, polnijo pa ga v Nemčiji in Italiji. Dogovore za proizvodnjo cepiva sklepajo še s proizvajalci v drugih državah, polnili pa naj bi ga tudi v Španiji. Predsednik uprave AstraZenece Pascal Loriot je pred kratkim zagotavljal, da se trudijo pospešiti proizvodnjo in da upajo, da bodo v drugem četrtletju tega leta nadoknadili dobavo cepiva za Evropsko unijo.

Na evropski komisiji so včeraj potrdili, da so prejeli še druge pozive za zaustavitev izvoznih dovoljenj, vendar zaradi trajanja postopka odločanja niso razkrili, katere članice so jih vložile. Prav tako niso pojasnili točnega zaostanka v dobavi cepiv AstraZenece. Zaradi očitkov, da se tako krepi »cepitveni nacionalizem«, so tudi pojasnjevali, da so v obdobju od konca januarja pa vse do konca marca izdali izvozna dovoljenja za 574 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19 iz evropskih obratov, namenjenih v 30 držav sveta.

V Franciji so pozdravili odločitev Italije in evropske komisije ter so tudi sami dopustili možnost, da bi se odločili za podobno izvozno prepoved. V Nemčiji pa so dejali, da doslej niso imeli razlogov za sprejetje takšnega ukrepa. Kritični so bili v uradu britanskega premierja Borisa Johsnona, kjer so ocenili, da odločitev EU zaradi globalne soodvisnosti od dobavnih verig ogroža boj proti pandemiji.