Idealno bi bilo, če bi se našla skupna rešitev. Bi pa pričakoval, da se dobro razmisli o ukrepih in jasno pove, kaj je mogoče in kaj ne. Še vedno zagovarjam, da bi ob nekaterih organizacijskih spremembah lahko zagotovili gledalce na stadionih, izjemno nam manjkajo. Na stadionu, ki ima dvajset tisoč mest, bi jih lahko bilo prisotnih vsaj nekaj tisoč. Dobro bi bilo, da bi se nekim logičnim zadevam prisluhnilo in našlo skupno pot. Če dva milijona ljudi ne bo znalo potegniti skupaj, ne bo dobro.
Šport je povezan s čustvi. Čustva sodijo zraven. Ko igramo pred praznimi tribunami, to ni to. Res si želimo, da bi navijači čim prej prišli nazaj. Seveda pod strogimi pogoji NIJZ. Šport je pomemben del slovenske kulture, vzgoje, izobraževanja, zdravstva… Želim si tudi, da bi našli načine, kako otrokom in mladini omogočiti športno udejstvovanje. Na stadionu bi lahko bilo 500 ljudi. Če upoštevamo vse osebje, bi za gledalce ostalo 250 mest. Komu zdaj omogočiti vstop? Bi izvedli žrebanje? Vemo, da imajo navijači radi klub, verjamejo vanj in jim zdaj ni lahko. Ko imaš prodanih 2000 ali 3000 letnih vstopnic, ko imaš tako zvesto in številno skupino organiziranih navijačev, ni lahko najti rešitve. Mi je nismo. Če bi se odločili za žreb ali kaj podobnega, bi bilo zagotovo več nezadovoljnih ljudi kot zadovoljnih. Večer
