Dvaindvajsetletna Ema Klinec iz Poljan nad Škofjo Loko je vzorčni primer športne poti z vzponi in padci. Na njeni šampionski poti do uspeha kariere so bile številne prepreke in po dveh poškodbah kolena je razmišljala celo o koncu kariere. Izbira za smučarske skoke je bila logična, saj sta se z njimi ukvarjala starejši brat Gašper in sestra Barbara, zato je komaj dočakala, da so jo vpisali v klub. Ko je pri šestih letih prišla v SSK Alpina Žiri, je takoj pokazala izjemen talent in bliskovito napredovala.
Prvo veliko zmago je dosegla pri 15 letih na tekmi poletne velike nagrade v Courchevelu, s čimer je potrdila, da je Slovenija dobila tekmovalko za največje dosežke, a njen razvoj se je ustavil dvakrat. Leta 2014 si je na tekmi alpskega pokala v Predazzu strgala križno vez v desnem kolenu in konec je bilo sanj o olimpijskem nastopu v Sočiju. Drugo težko poškodbo je utrpela decembra 2018 ob padcu na državnem prvenstvu v Planici, ko si je strgala križno vez v levem kolenu, in izpuhtelo je svetovno prvenstvo v Seefeldu. »Ema Klinec je bila pri 15 letih z naskokom boljša od svojih vrstnikov fantov po fizični in tehnični pripravljenosti. Potem so se začele poškodbe ter zdravstvene in psihične težave. V zadnjih treh, štirih letih se znova počasi sestavlja. Kolikor jo poznam, ima še nekaj rezerve in pred seboj še nekaj odličnih sezon,« jo opiše selektor slovenske reprezentance Zoran Zupančič, ki jo dobro pozna že iz kluba Alpina Žiri.
Ker je perfekcionistka in izjemno trmasta, kar je logično, saj prihaja iz Gorenjske, je premagala vse težave in postala še boljša skakalka. V težavah je bila tudi na začetku letošnje sezone, ko je morala zaradi okužbe s koronavirusom izpustiti uvodno tekmo svetovnega pokala v Ramsauu. »Vedno sem verjela vase. Imela sem tudi srečo, da so tudi drugi vame. Vse težave, s katerimi sem se soočala, so me naredile še močnejšo osebo. Za menoj je izjemno svetovno prvenstvo, s katerega odhajam z dvema kolajnama in še nekaj grenkimi izkušnjami, za katere verjamem, da so me le še utrdile, da bom osvajala mesta, ki si jih želim,« je ob koncu prvenstva poudarila Ema Klinec.
Ob osvojitvi zlate kolajne so jo premagale solze sreče, med igranjem Zdravljice je desno roko položila na srce. »Ati mi je enkrat rekel, da ko bom zmagala, naj dam roko gor v zahvalo Sloveniji, naj bom ponosna Slovenka, ki je iz tako majhne države prišla do takšnega uspeha,« je pojasnila Klinčeva, ki pravi, da so njeni hobiji fotografiranje, kuhanje, rolanje, nogomet… Čeprav je svetovna prvakinja, sta njeni vzornici še vedno Japonka Sara Takanaši, rekorderka s 60 zmagami v svetovnem pokalu, in Norvežanka Maren Lundby.
