Državljanski upor dijakinj in dijakov ima dolgo zgodovinsko podlago. V avstro-ogrski monarhiji so se šolarji z znanjem in kulturo zoperstavljali nemški hegemoniji. Slovenstvo se je po prvi svetovni vojni vzpostavljalo skozi prve generacije, ki so z nemškega preklapljale na slovenski učni jezik. V času italijanskega fašizma je v Gorici delovala dijaška organizacija Črni bratje, podmladek primorskih tigrovcev. Bili so zgledna razredna skupnost – imeli so predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika. Njihova posebnost je bila oddelek za teroristično dejavnost, ki pa ni dolgo zdržal. Italijani so jih odkrili in mučili. Na koncu so ubili poverjenika za tisk in literaturo, štirinajstletnega Mirka Brezavščka.
Kasneje se je ost usode obrnila in oblast, četudi trdo komunistična, je morala priznati premoč mladine, ki jo je zajel revolucionarni zagon šestdesetih in zgodnjih ...