Katera spoznanja bi torej morali uporabiti za zeleno in digitalno okrevanje po pandemiji covida-19? Kako lahko preobrazbeno moč raziskav in inovacij izkoristimo za pospešitev prehoda, ki ga naš planet in družbe tako zelo potrebujejo – na trajnostno novo gospodarstvo za zdravje, dobro počutje in enakost v najširšem smislu? Ali izkoriščamo enkratno priložnost velikih javnih izdatkov za boljšo obnovo in okrepitev ekonomske odpornosti z vlaganjem v raziskave in inovacije? Iskren odgovor ni enoznačen. Politične odločnosti gotovo ne manjka: Evropa stoji za ambicioznim načrtom zelene rasti, katerega cilj je popolno razogljičenje do leta 2050, in industrijsko strategijo, v središču katere so digitalne priložnosti. Imamo tudi ustrezna finančna sredstva: 1,8 bilijona evrov v finančnem dogovoru EU za naslednjih sedem let, od tega 95,5 milijarde evrov za Obzorje Evropa, največji okvirni program za raziskave in inovacije doslej. Kljub temu pa zadnji podatki Evropske investicijske banke – prihodnje zelene banke EU – kažejo, da so se zaradi pandemije skrb vzbujajoče zmanjšale zasebne naložbe v raziskave in inovacije, podobno zmanjšanje pa grozi tudi javni porabi na tem področju, saj se vlade in podjetja spopadajo z izzivi kratkoročne likvidnosti, ki bi lahko škodili prihodnjemu uresničevanju evropskih prizadevanj za podnebno nevtralnost.
Javni organi imajo lahko in morajo imeti vodilno vlogo pri obrnitvi tega trenda v skladu z našim ciljem naložb v raziskave in inovacije v višini treh odstotkov BDP v EU. Evropska komisija je pravkar zaključila razpis za zbiranje predlogov na področju raziskav in inovacij v vrednosti ene milijarde evrov, neposredno povezan z uresničevanjem evropskega zelenega dogovora. Prejeli smo več kot 1500 predlogov, kar je dvajsetkrat več od razpoložljivih sredstev, podobno spodbudne rezultate pa imamo tudi pri novem skladu za inovacije, ki se osredotoča na podnebne ukrepe in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Evropski svet za inovacije bo ustvaril nove priložnosti v okviru programa Obzorje Evropa za podporo inovativnim podjetjem v zagonski in razširitveni fazi ter za spodbujanje evropskega trga tveganega kapitala. Pilotni ukrepi na tem področju kažejo, da ima javno financiranje trikratni multiplikacijski učinek na zasebne naložbe.
Nedavno dogovorjeni mehanizem za okrevanje in odpornost bo zagotovil zgodnjo podporo naložbenim in reformnim strategijam evropskih držav po pandemiji covida-19. S skoraj 672,5 milijarde evrov za podporo načrtom držav članic za okrevanje in odpornost bo mehanizem ustvaril sinergije z drugimi finančnimi programi EU, kot so strukturni skladi, za zeleni in digitalni prehod. Z državami članicami sodelujemo pri nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, da bi čim bolj povečali učinek teh naložb in njihovo podporo načrtom reform. Ministri držav članic EU, pristojni za raziskave, pozivajo, naj ti načrti vključujejo znatne naložbe in reforme na področju raziskav in inovacij za spopadanje s trdovratnimi izzivi in premostitev inovacijskega razkoraka med državami članicami EU. Mehanizem za okrevanje in odpornost se na primer lahko uporabi za pomoč inovativnim malim in srednje velikim ter zagonskim podjetjem za kritje stroškov razvoja inovacij in njihovega uvajanja na trg ter njihovega širjenja. Za povečanje učinkovitosti podpore iz tega mehanizma lahko države članice združijo moči v transnacionalnih projektih, na primer na področju vodika in energije iz obnovljivih virov. Da pa bi bili načrti za okrevanje in odpornost res dolgoročno učinkoviti, bi morali naložbe povezati z reformami.
To so zgolj primeri, možnosti za vključitev raziskav in inovacij v nacionalne strategije okrevanja je veliko. In prav zdaj je pravi trenutek za to, ko z državami članicami sodelujemo pri dokončnem oblikovanju njihovih načrtov za okrevanje in odpornost v prihodnjih mesecih. Mehanizem za okrevanje in odpornost je popolnoma združljiv z evropskim zelenim dogovorom ter sredstva usmerja v skladu z načelom, da se »ne škoduje bistveno«, in zavezami Evrope glede trajnostnosti. Vlagatelji kažejo veliko zanimanje za okoljske in socialne projekte ter projekte dobrega upravljanja, kar povečuje potrebo po nastajajoči taksonomiji EU za trajnostno financiranje in naših prihodnjih okvirnih predlogih za standarde zelenih obveznic. Naložbe v raziskave in inovacije so popolnoma skladne s to novo arhitekturo.
Evropski znanstveniki, raziskovalci in inovatorji svetovnega slovesa so lahko upravičeno ponosni na svojo vodilno vlogo med pandemijo. Raziskave in inovacije so enako nepogrešljive pri podpiranju naših gospodarstev, družb in našega načina življenja pri izhodu iz krize. Zaradi hitrosti in obsega globalnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe in digitalna revolucija, jim moramo prisluhniti pri oblikovanju naših ukrepov po pandemiji covida-19, da bomo lahko prihodnjim generacijam zapustili trajnostno, zdravo, odporno in pravično dediščino. Vključitev močne razsežnosti raziskav in inovacij v naše strategije za okrevanje po pandemiji je priložnost, ki jo moramo zagrabiti.
Marija Gabriel je evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade.