Od smučarske skakalnice na Galetovem, ki je nekoč v Šiško privabljala večtisočglavo množico, željno smučarskih skokov, je ostal le betonsko-opečnat stolp na vzpetini nad Vodnikovo cesto. Po načrtih Stanka Bloudka so takrat 70-metrsko skakalnico pri Debelem hribu zgradili leta 1954, ko so skakalci nad Šiško tudi prvič poleteli na tekmi, športna dejavnost na njej pa je že kmalu ugasnila in po letu 1967 je smučarska skakalnica začela propadati. Do danes se je tako ohranil zgolj stolp, ki pa je v tako slabem statičnem stanju, da so se na ljubljanski mestni občini odločili, da ga porušijo. Dela bi lahko začeli predvidoma že prihodnji teden.
Predvsem sentimentalna vrednost
Kot sta povedala Jurij Kobe z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ter vodja službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pri javnem podjetju Voka Snaga Andrej Verlič, je odločitev za rušenje začela zoreti že v začetku lanske pomladi, še preden je izbruhnil prvi val epidemije novega koronavirusa. »Nekateri, predvsem mlajši obiskovalci krajinskega parka, se na stolp povzpnejo, čeprav to ni dovoljeno. Posledice bi bile lahko katastrofalne, saj je statika objekta slaba,« je opozoril Jurij Kobe in dodal, da so zato lani stopili v akcijo in začeli iskati rešitev za prihodnost ostankov smučarske skakalnice na Galetovem.
Na občini so se sicer nadejali, da bi stolp morda lahko ohranili in obnovili, zato so pripravili dokumentacijo o zgodovini nekdanje skakalnice in konec lanskega leta izvedli tudi statično analizo stolpa. A izkazalo se je, da tovrstna investicija zaradi dotrajanosti objekta ne bi bila smotrna, hkrati pa stolp nima kulturnozgodovinske vrednosti, kar so potrdili tudi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS).
Da občina kot lastnik manjšega zemljišča s stolpom pred morebitnim rušenjem preveri, ali bi ga lahko obnovili, je bila tudi želja krajinskega parka, pove Andrej Verlič. »Stolp ima predvsem sentimentalno vrednost,« je prepričan Verlič, ki ob tem navede, da so z občino razmišljali o treh možnih rešitvah za prihodnost stolpa oziroma tega dela območja krajinskega parka. Ena od možnosti je bila postavitev novega razglednega stolpa, kar so v preteklosti tudi največkrat predlagali občani in obiskovalci Rožnika, gradnja nadomestnega objekta pa bi bila na območju dopustna. Prav tako so v krajinskem parku razmišljali o možnosti, da bi stolp simbolično povezali z zgodovino smučarskih skokov v Ljubljani in jo v njem predstavili, ter o rušitvi objekta, na območju pa bi ostal odprt prostor. Tudi na občini si sicer želijo, da bi območje po rušenju stolpa v prihodnje lahko dobilo novo vsebino. »Bi se bilo pa prej treba dogovoriti z lastniki zemljišč v okolici stolpa, ki so zdaj v zasebni lasti. Občina je lastnica le manjšega zemljišča s stolpom,« je ob tem opozoril Jurij Kobe.
Rušili bi marca
Smučarski skakalnici, ki so jo zgradili leta 1954, je ime dala lokacija, saj je stala na nacionaliziranem Galetovem travniku, med letoma 1955 in 1961 pa gostila tudi mednarodna tekmovanja v smučarskih skokih, ki so takrat potekala pod imenom Pokal Kongsberg. Tekme naj bi si takrat ogledalo tudi več kot 20.000 ljudi. Lesenega dela skakalnice, ki se je na eni strani naslanjal na zidani objekt, na drugi pa se je iztek skakalnice na leseni konstrukciji dvigal nad Vodnikovo cesto, danes ni več. Ostala je le opečnata lupina nekdanjega stolpa.
Zdaj bodo porušili še stolp, ki je med Ljubljančani priljubljena orientacijska točka med Debelim in Šišenskim hribom, njegovo opečnato pročelje pa so v preteklosti pogosto prekrivali grafiti. Gradbeni stroji bi v parku lahko zabrneli že v prihodnjih dneh, pridobili so tudi že soglasja ZVKDS in Zavoda RS za varstvo narave ter lastnika sosednjega zemljišča, ki ga bodo morali prečkati za dostop do objekta. Na občini se nadejajo, da bi dela izvedli v marcu, ko je suho in so tudi poti manj dovzetne za poškodbe. Pot, ki vodi do stolpa, bo namreč zaradi odvoza gradbenega materiala obremenjena bolj kot je sicer. Med rušitvenimi deli bo poskrbljeno tudi za varnost obiskovalcev, ob tem poudarjajo v krajinskem parku. »Na območju so številne poti, ki sicer niso uradne, a jih obiskovalci vseeno uporabljajo. Obiskovalcev je na tem območju veliko, zato bo tudi služba krajinskega parka pomagala pri usmerjanju obiskovalcev in zagotavljanju varnosti,« je zagotovil Andrej Verlič.