Državni zbor (DZ) je dopoldne začel izredno sejo, na kateri razpravlja o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Izredno sejo so zahtevale opozicijske poslanske skupine LMŠ, SD, Levice in SAB, ki vladi med drugim očitajo, da je tako pomemben strateški razvojni dokument oblikovala v tajnosti in brez široke javne razprave z vsemi relevantnimi deležniki, vanj pa vključila preveč infrastrukturnih naložb in ga premalo vezala na strukturne reforme ter razvojne politike.
Mesec: Vlada zanika obstoj podnebne krize
»Žalostno je, da vlada namesto železnicam in razogljičenju daje prednost betonu in ogljiku,« je denimo dejal Andrej Rajh (SAB) in ocenil, da je načrt premalo usmerjen v zeleno in digitalno, da mu manjkajo razvojna strategija in merljivi ukrepi. Po besedah Igorja Pečka iz LMŠ bi morali več poudarka nameniti trajnostni mobilnosti, reformam in mehkejšim vsebinam, Meira Hot (SD) pa je bila mnenja, da bi moral načrt slediti krepitvi javnih sistemov, javne infrastrukture in gospodarstva.
Luka Mesec iz Levice je opozoril, da »vlada očitno zanika obstoj podnebne krize«. Kot je orisal, je v Sloveniji največji onesnaževalec promet, v vladnem načrtu pa je za trajnostno mobilnost od skupaj razpoložljivih 5,2 milijarde evrov predvidenih zgolj 174 milijonov evrov, za krožno gospodarstvo pa 88 milijonov evrov. Spomnil je, da namerava vlada iz proračuna v prihodnjih šestih letih za orožje nameniti 780 milijonov evrov, kar naj bi bilo enako skupnemu seštevku naložb, ki jih vlada namerava nameniti za investicije v zdravstvo, domove za starejše, stanovanja in železnice. Naložbe v železniško infrastrukturo na primer naj bi bile sicer kar štirikrat manjše kot za naložbe v ceste.
Pobudnice današnje seje so sicer pripravile vrste priporočil, ki pa jih je odbor za zadeve EU ob pripravi izredne seje minuli teden zavrnil. V SD pa so skupaj s partnerji v opoziciji pripravili tudi svoj, alternativni načrt.
Černač: Vlada ima pred očmi konkretnega človeka
Zvonko Černač, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki bdi nad pripravo načrta, je vse očitke zavrnil. Izpostavil je, da se je vlada »zelo hitro odzvala na pripravo načrta«, da je Slovenija med prvimi potrdila sklep o lastnih virih, da bo »vložila dokument, ki bo vsebinsko konsistenten, predvsem pa tehnično brezhiben« ter da je pri pripravi sodelovalo preko 2000 posameznikov. Pojasnil je, da bodo Sloveniji v devetih letih na voljo tudi druga evropska sredstva, skupaj kar 12 milijard evrov, in poudaril je, da ima vlada pri njihovi porabi pred očmi konkretnega človeka, ter da so prioritete tam, kjer gre za dodano vrednost za ljudi. Napovedal je, tudi da bo program še dopolnjen.
Po besedah Marka Pogačnika iz SDS osnutek načrta temelji na medsebojno povezanih reformah izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. »Le tako povezani in soodvisni projekti bodo lahko prinesli želene učinke,« je zatrdil in izrazil prepričanje, da bo vlada naredila vse, da bo sredstva izkoristila čim bolj učinkovito in da bodo investicije imele čim večji multiplikativni učinek na proračun.
Evropa zahteva zeleni prehod in digitalizacijo
Slovenija bo v okviru skoraj 673 milijard evrov vrednega evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost upravičena do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Države članice EU morajo 37 odstotkov sredstev nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za digitalizacijo.
Po vladnem načrtu za okrevanje in odpornost bo za trg dela namenjenih 29 milijonov evrov nepovratnih sredstev, za zdravstveni sistem 202 milijona evrov, za socialno varstvo in dolgotrajno oskrbo pa 99 milijonov evrov. Za investicije v podjetjih je predvidenih 161,4 milijona evrov nepovratnih in 849,7 milijona evrov povratnih sredstev, za podporno okolje za podjetja pa 26,3 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Trajnostnemu in zelenemu prehodu bo namenjenih 711,55 milijona evrov nepovratnih in 1498,9 milijona evrov povratnih sredstev, digitalizaciji pa 344,5 milijona evrov nepovratnih in 205,8 milijona evrov povratnih sredstev. Za izobraževanje, raziskave, razvoj in inovacije je predvidenih 325,6 milijona evrov nepovratnih in 179,2 milijona evrov povratnih sredstev, za področje turizma in kulture pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.
Rok za oddajo nacionalnih načrtov je konec aprila. Izvedba prvih javnih razpisov in projektov v Sloveniji je predvidena v drugi polovici leta.