Dejan Koban: Klastrfak (Lud Šerpa, 2020)
Dejan Koban pušča svojo sled kot literarni aktivist, denimo kot organizator branj na alternativnih kulturnih lokacijah (Mlade rime, Ignor…) in kot neumorni bralec poezije na družbenih omrežjih, a tudi kot pesnik. Klastrfak je njegova četrta pesniška zbirka oziroma večmedijski projekt, ki ga je pripravil z oblikovalko Anjo Romih in glasbenikom Klemnom Šalijem. Ta »knjiga čustvenih grafitov« in citatov, polna ironije in družbene kritike, se namreč najbolje uživa v obliki performansa.
Gerald Murnane: Pustinje (Litera, 2020)
V PustinjahGeralda Murnana nastopa filmar, ki pride z avstralske obale v fiktivno deželo v notranjosti kontinenta, kjer skuša za snemanje filma pridobiti podporo lokalnega posestnika, nakar življenje preživi v njegovi knjižnici, filma pa nikoli ne posname. Roman je torej bolj kot na vsebinski bogat na metafikcijski ravni; ob vidnem, navideznem in fikcijskem raziskuje tudi družbeno razslojenost okolja ter njegove kulturne in politične boje. Spremna beseda in prevod Anje Radaljac.
Barica Marentič Požarnik: Moje življenje, moje učenje (Mladinska knjiga, 2020)
V izdaji Moje življenje, moje učenje je pedagoška psihologinja Barica Marentič Požarnik ob svoji osemdesetletnici orisala zgodbo svojega učenja ter osebnega in profesionalnega razvoja. Predstavlja sistemske spremembe v slovenskem izobraževanju in išče odgovore na vprašanja, kaj je uspešno učenje in kakšne so lastnosti dobrega učitelja, kako vrednotiti rezultate učenja in kako povezati izobraževanje z vzgojo za vrednote, sodelovanje in odgovorne odnose do soljudi in okolja.
Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja (Beletrina, 2020)
Gulliverjeva potovanja, kultni roman Jonathana Swifta, je izšel že davnega leta 1726. Sestavljen je iz štirih delov, v katerih junak poroča o potovanju v fiktivne dežele, med bitja zelo nizke rasti, surove velikane pa tudi med učenjake… Swift je imel tako v svoji satiri priložnost za kritiko takratne angleške družbe, politike in religije, še danes pa ponuja tudi filozofični razmislek o človeških navadah in vrednotah. Za nov prevod je, brez arhaiziranja, poskrbel Andrej E. Skubic.
Slavo Šerc: Posebneži in neznanci v nemški literaturi (LUD Literatura, 2020)
Za Slavom Šercem, uveljavljenim prevajalcem iz nemščine, je tudi urejanje antologij nemške in švicarske sodobne kratke proze, pa esejistični knjigi Nemška književnost danes in In potem je padel zid. Nadgrajuje ju nova Posebneži in neznanci v nemški literaturi, ki prinaša eseje o velikih imenih nemške literature od Roberta Walserja do Ludwiga Hohla. Rdeča nit Šerčevega pisanja so tokrat neobičajne biografije obravnavanih avtorjev.
