Na trideseti dan protestov v Mjanmaru je bilo včeraj ubitih vsaj trinajst ljudi, ko so mjanmarski policisti streljali tudi s pravimi naboji na demonstrante, ki zahtevajo demokracijo in odstop pučistov. V drugem največjem mestu Mandalaj sta bila na primer ustreljena dva, eden v glavo in drugi v prsi, kot je povedal tamkajšnji zdravnik. Vsaj tri smrtne žrtve so bile v največjem mestu Jangon, kjer so protestniki poskušali zapreti glavne ceste. »V večini mest je kot na Trgu nebeškega miru,« je razmere opisal katoliški nadškof iz Jangona in kardinal Charles Maung Bo, pri čemer je imel v mislih pokol upornih študentov v Pekingu leta 1989.

Prepoved stikov za veleposlanike

S februarskim pučem, ki ga generali opravičujejo z neprepričljivimi obtožbami o volilnih prevarah novembra, se je prekinil desetletni proces demokratizacije države, kar je takoj sprožilo vsakodnevne proteste za demokracijo, na katerih sodeluje več sto tisoč ljudi. Vse bolj pa se zdi, da želijo oblasti proteste zatreti v krvi.

Očitno je usoda Mjanmara, da vojska na vsakih nekaj desetletij krvavo zatre demokratično gibanje. Tako je bilo leta 1988 s študentskim uporom in potem leta 2007 z gibanjem budističnih menihov za demokracijo. Vendar zdaj generali ne morejo izklopiti spleta in družbenih omrežij, prek katerih je tujina na tekočem z dogajanjem v Mjanmaru, tudi z brutalnostjo policije. Poleg tega poslanci stranke Aung San Su Či, ki niso zaprti, ohranjajo zvezo z demokratičnim delom sveta. Hunta je tujim veleposlanikom že prepovedala vse stike s to »nezakonito organizacijo«.

Še vedno zadržane članice Aseana

Demokratične države so zdaj pred vprašanjem, kako oslabiti vojaško hunto, ne da bi prizadele prebivalce. Vsekakor bo zahodni pritisk pognal vojaški režim v naročje Kitajske. Zahod in regionalno združenje držav jugovzhodne Azije (Asean) bi z gospodarskimi sankcijami v resnici lahko škodovala interesom generalov, ki obvladujejo večji del mjanmarskega gospodarstva. Avstralsko energetsko podjetje Woodside se je zato že umaknilo iz Mjanmara.

Z vsega sveta se vrstijo pozivi državam Aseana, predvsem Indoneziji, Maleziji in Tajski, naj z ostrimi gospodarskimi sankcijami odločilno podprejo demokratično gibanje. A na torkovi konferenci Aseana, kjer je sodeloval tudi predstavnik mjanmarske hunte, je bila večina članic zadržana. Singapur kot največji investitor v Mjanmaru se je v obsodbi pobijanja protestnikov znašel kar precej osamljen. Samo Indonezija, Malezija, Filipi in Singapur pa so zahtevali izpustitev Su Čijeve in drugih zaprtih nasprotnikov hunte.