V tujini, denimo na Kitajskem, kjer bi po osnovnem scenariju moralo biti svetovno prvenstvo deskarjev alpskega sloga, bi šlo morda bolj neopazno mimo. A ker so se za žlahtne snežinke udarili pri nas na Rogli, pred očmi slovenskih navijačev, čeprav so ti sedeli pred televizorji, si težje zatisnemo oči. Kar bi moral biti vrhunec te generacije v vseh pogledih, je izpadlo kot razočaranje, polom. Le iz Sierra Nevade v Španiji pred štirimi leti so se v prejšnjem desetletju vrnili brez kolajne, na Rogli pa je po ponedeljkovem 13. mestu Tima Mastnaka v veleslalomu prišel še črn torek celo brez Slovenca v finalu. To se je od leta 2013, odkar na Zreškem Pohorju prirejajo tekme za elito, zgodilo prvič.
»Kar kruta statistika. Nimam veliko dodati. Številke povedo vse. Ampak tu ne moreš nič, to je treba čim prej pozabiti,« je nemočno dejal glavni slovenski trener Izidor Šušteršič. Tekmovanje bo šlo v pozabo. Kaj ni delovalo pri tekmovalcih, so sami povedali, kaj pa pravi strokovni kader, vodstvo panoge? »V velikem hendikepu smo glede tega, kako je sestavljena ekipa. Le jaz sem kot trener stalno zaposlen. To pri drugih reprezentancah ni dopustno. Ne glede na to, da nekateri radi trenirajo sami, bi slovenska ekipa morala biti v zasedbi, kot jo fantje potrebujejo. In to se bo v prihodnje le še nabiralo; če ne bo več razmisleka v tej smeri mojih nadrejenih, se lahko tudi poslovimo od tega športa,« ne ovinkari 44-letnik iz Medvod.
Kako skromno podporo so imeli na Rogli, je povedal Žan Košir, niti fizioterapevta jim niso »privoščili«. »To je smešno, tako si ne predstavljam vrhunskega športa. Njegov osebni fizioterapevt je pomagal, tu so še starši drugih, uradno pa kadrovske baze ni,« je dejal Šušteršič. Pred SP o tem ni bilo govora, le o kolajnah je tekla beseda. »Saj znamo delati tudi zgolj s tem, kar imamo. Zgodovina je pokazala, da smo znali delati čudeže. Še zmeraj so vsi fantje vrhunsko pripravljeni, jaz pa moram delati s tem, kar imam. Narediti znamo marsikaj, ni pa to zdrava baza.«
Še isti večer, ko je nad Roglo padel zastor, so na prizorišču odgovorni za slovensko deskanje staknili glave. »Dobili smo se z odborom za deskanje, trenerjem, pripravlja se analiza. Vsi smo pričakovali več, cilj je bil kolajna. Težko je biti pameten, leta 2017 je tudi ni bilo, leta 2019 jo je osvojil Tim Mastnak, ki pa se ga je zdaj dotaknila korona. Cel kup je majhnih dejavnikov, težko je reči, kaj je razlog,« je povedal vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS) Bojan Poljanšek. Kadrovska podhranjenost je vsekakor eden od razlogov. »Ni kaj skrivati, imamo težave s sredstvi, sponzorji imajo manjši interes za deskanje. Kdo pa ne bi rad imel petčlanske ekipe, ki bi ves čas skrbela, da bi se tekmovalci dobro počutili in dobro trenirali?« Deskarji imajo letni proračun 170.000 evrov, kar je kaplja v morje v 16-milijonski blagajni SZS. »Če pogledamo Nemčijo, Italijo in druge velike ekipe, imajo močne sponzorje prek smučarske zveze. To je eden od naših problemov, saj zveza ne rešuje vseh panog, ampak smo prepuščeni sami sebi. Vsak evro bi nekaj prispeval, a da bi imeli celotne ekipe ves čas, bi se morali pogovarjati o dodatnih 100.000 evrih. To ni tako veliko denarja, a ko ga je treba nabrati, je kar zalogaj,« je dejal Poljanšek. Rogla 2021 bi morala prinesti premik. »Nekaj bo presežka. Ta denar gre v podmladek in k starejšim, tu ni dvoma,« je zagotovil vodja panoge. Je pa brez kolajn najbrž splavala po vodi priložnost za močnejšo finančno injekcijo. »Recimo, a morda še ne, glede na to, da je v soboto še svetovni pokal,« je dejal sogovornik, ki je iz mednarodnih krogov prejel veliko čestitk glede organizacije SP. In kako kaže z nasledniki Koširja, Marguča, Mastnaka? Na Rogli smo videli polovico reprezentance B, Goltesovo in Glavana, ki sta še precej oddaljena od vrha. »Človek bi mislil, da zaradi teh treh junakov veliko potegnemo, ampak je težko,« odgovarja Poljanšek. Deskanje alpskega sloga ima velikega tekmeca že v »družini« – v prostem slogu. »Mlade bolj zanima igrivost, skakanje. Tam imaš opremo že skoraj za dojenčke, v alpskem slogu pa je problem.«
