Bilo je in je še izjemno zahtevno obdobje prilagajanja – tako za nas kot za bralce in kupce. Čez noč je naša edina vez s svetom, drug z drugim in bralci ter kupci postal – splet. Zelo boleča in naporna izkušnja. Predvsem med starejšimi so se nekateri prvič znašli pred izzivom spletnega nakupa in jim je bilo treba pomagati, da ne bi ostali povsem brez čtiva.
Koliko se vam je prodaja zmanjšala, je bila prodaja prek spleta vsaj približno nadomestilo za izpad prodaje drugje?Čez noč so se zaprle vse klasične prodajne poti: knjižnice, knjigarne, druge trgovine. Predstavljajte si, da ostanete čez noč brez kisika! In v trenutnem družbenem »redu« velja, da je denar/evro kisik za vsako podjetje. Brez evrov si en, dva, tri v izvršbi za odpis. Nimaš pravice do obstoja. Pri Sanjah smo se zato energično reorganizirali in se osredotočili na edino odprto okno: spletno prodajo. Imeli smo srečo, da smo že imeli relativno napredno spletno platformo, tako nam je nekako uspelo ohraniti dovoljšnjo prodajo, da to ni bistveno poseglo v izvedbo letnega programa projektov – okrog trideset knjig – v projekt Noč knjige ob svetovnem dnevu knjige in Festival Sanje, ki se je lani zgodil v Medani, Šmartnem, Divači in Beki. Tudi letos načrtujemo izvedbo Noči knjige 23. aprila in festivala. Verjamemo, da je poslanstvo knjige v teh časih za suverenost posameznika kot tudi za suverenost skupnosti še posebej pomembno.
Koliko je pomagalo, da ste v vaši knjigarni na Trubarjevi cesti prodajali pri vratih?Naša knjigarna Hiša sanjajočih knjig je večji del leta služila kot prevzemno mesto. Za to možnost se je odločalo veliko kupcev z območja Ljubljane.
Kaj pa stroški najema knjigarne, so vam jih vsaj delno odpisali?Knjigarniške prostore najemamo pri zasebnem lastniku, tako da je bilo žal pogajalskega prostora bolj malo. Država in MOL pa nam nista bila v oporo.
So v tem času druge, manjše založbe, katerih knjige prodajate, morda nehale delovati?Vemo, da je mnogim, ki delujejo na področju slovenske knjige, te čase izjemno težko in da preživljajo dramatično obdobje. Kot tudi mnoga druga mala podjetja, samostojni ustvarjalci in podjetniki. Nimam pa podatkov o usahlih založbah.
Ste lani izdali manj naslovov, kako bo s tem letos?Razmere so izjemno negotove, letni program nam je lani sicer uspelo izpeljati, a smo del produkcije zamaknili v začetek letošnjega leta. Kljub negotovosti nadaljujemo z nezmanjšanim navdihom, načrtujemo vrsto natisov, za katere verjamemo, da so pomembni za naš čas. Med lanskimi sta bila gotovo roman Miljenka Jergovića Rodbina in Ko sem bil hodža Damirja Ovčine, letos pa Behrouz Boochani, ki v romanu Nobenega prijatelja razen gora opiše svojo begunsko pot iz rodnega Irana v Avstralijo, ki se je končala na odročnem otoku Manus v Papui Novi Gvineji. Za otroke pa je tu prva knjiga zbranih stripov Mumini.