Vendar: kot res dober strateg ve, kje ga (lahko) čaka tako imenovana mina. Oziroma bolje rečeno minsko polje. In česa glede na že skoraj muzejske izkušnje nikakor ne sme dopustiti. Kar je sam s pridom izkoriščal znova in znova. In kar mu je pravzaprav prineslo zgodovinski piedestal.
In to je ljudstvo. Moč ljudstva. Energijo ljudstva. Neustavljivo množico, ki ne potrebuje (več) veliko, da vstane in se ne vrne (več) v svoje zapečke. Ne glede na to, koliko segmentov družbe ima od razglašene krize predvsem materialne koristi. Ker slednji še vedno predstavljajo manjšino.
Zato je v glavi premierja morebiti vnovič vzniknila ideja, da »mora« ljudstvo ponovno zapreti, spraviti na kolena, onemogočiti kakršno koli možnost povezovanja v močno fronto. Ker ve, da ga ta lahko odnese.
Česar premier morebiti ne utegne razumeti, pa je dejstvo, da je zdaj razglašenost krize jasna ne zgolj tistim, ki imajo povezave s prebujenim svetom, temveč tudi večini, ki (še) niso člani njegove stranke.
Vendar: kar je mrtvo, ne more umreti.
Mag. Gregor Kos, Ljubljana
