Osnutek programa, ki so ga že dobili v Bruslju, je bil sprejet kot šala, saj gre za seznam želja krajevnih skupnosti in županov, da bodo pred lokalnimi volitvami lahko odpirali krožišča, s katerih vsaj dva odcepa peljeta naravnost na njive, piše Aleksander Lucu v rubriki Šepet v novi številki Nedeljskega dnevnika
Osnutek, poslan v Bruselj, je očitno samo ena od številnih genialnih idej, ki krepijo že tako redno presežen ugled in vpliv Slovenije v Evropski uniji, kot se je v Tarči na Televiziji Slovenija z realnostjo sedanje vlade spričkal poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat, ki se sicer spozna na vse ob vsakem času in za vedno. Pred leti je avtorju tega zapisa tarnal, da bodo njegovo Prekmurje kmalu povsem pomadžarili, zdaj pa je postal popolnoma politično zagret za ekspanzivno madžaronstvo Viktorja Orbana, ker je pač tako naročil njegov veliki koalicijski šef. Kot je bilo Mateju Toninu ukazano, da se njegova stranka javno napihuje kot predlagateljica Janeza Poklukarja za ministra za zdravje, v resnici pa se je Janez Janša s številnimi povsem nenajavljenimi obiski v ljubljanskem kliničnem centru že pred odhodom Tomaža Gantarja z zdravnikom iz Gorij (družina je generacijsko goreče na strani SDS) vse dogovoril. Da bo za privatizacijo zdravstva skrbela nova državna sekretarka Alenka Forte (sama vodi zasebno zdravstvo), domenjena pa je tudi natančno določena kopica novopečenih dobaviteljev medicinske opreme, ki delujejo iz Banjaluke, s Havajev in drugih eksotičnih otokov, Slovaškega in Madžarskega in celo iz daljnega Macaa. Njihovo »robo« bo moralo naglo povečano zasebno zdravstvo in kar bo še ostalo od državnega odkupovati brez prigovorov.
Tako pač bo v Bruslju in doma, dokler bo imel vse v rokah genialni državni računovodja Andrej Šircelj, kajti po javno izraženem prepričanju bo očitno razdeljevanje sredstev EU potekalo po kriterijih zvestobe stranki SDS, vendar ne samo navidezno, pač pa s pravilno izpolnjenimi lističi na volitvah in pravilno izpolnjenimi položnicami za opazne donacije stranki. Nič ne bo padlo od Šircljeve mize za razne konvertite, kot sta zakonca Janez in Nevenka Nena Perger (nekdaj celo v vrhu Foruma) ali nekdanjega šefa Nove Ljubljanske banke Marka Voljča, niti za Ajšo Šunjič Vodnik in njeno ljubljeno ameriško zbornico AmCham, ki je že začela bledeti. Slovenci blizu novega predsednika ZDA Joeja Bidna (gre večinoma za nekdanje slovenske diplomate, ki se jih je naše zunanje ministrstvo znebilo in so ostali na oni strani Atlantika) že vedo, da se novi ameriški administraciji po Trumpovi veleposlanici nikakor ne mudi urejati prave diplomacije v Ljubljani, kajti novo oblast v ZDA bo treba »priznati« malo drugače kot le po twitterju in jasno razložiti, kateri politični virus ob koroni še razsaja po Sloveniji.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Pri reševanju Slovenije bi se še Bog križal
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako aktualno politično dogajanje komentira evropska poslanka Ljudmila Novak, ki je spregovorila tudi o ženskah v politiki, svoji karieri, sovražnem govoru, kako je pri nas razširjeno rejništvo in s kakšnimi težavami se rejniki in otroci ob tem soočajo, kako je zaradi epidemije pri mlajši generaciji vse več depresije, motenj hranjenja in drugih resnih duševnih stanj, kaj se dogaja v hribih, kjer je pogorela že tretja koča v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih letih, kako je letalska nesreča iz leta 1974 povečala varnost letal – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
